Pred kratkim sem po pošti spet dobil številko revije Primorski rodoljub, glasilo organizacije TIGR, v katero sem se, kljub temu da sem Štajerec in ne Primorec, včlanil že pred mnogimi leti. Kratek pregled revije, je potrdil spoznanje, ki smo ga nekateri že ves čas zaznavali – da TIGR ni več to, kar je bil na začetku, organizacija, ki naj bi obudila spomin na primorske nacionaliste, ki so se uprli italijanskim raznarodovalnim pritiskom.

Vlada, ki jo imamo sedaj, je neverjetno hitro prevzela svoje mesto in takoj začela z delom. Njeni ukrepi so prinesli rezultate. Poglejmo si samo nekaj podatkov, število umrlih na en milijon prebivalcev v raznih državah na dan 26. 4. 2020: Španija 468, Italija 439, Francija 337, ZDA 165, Švedska 200 in Slovenija 40!

Pred dnevi sem v manjši družbi nazdravil dejstvu, da imamo končno novo, Janševo vlado in da se bo sedaj Slovenija lahko normalizirala.

Potisni, rini, povleci....Take napise, večinoma na vratih trgovin ali drugih javnih prostorov vidimo vsak dan na desetine. Ali pa na naših avtocestah, kjer lahko preberemo nasvet »ne vozi, če piješ alkohol.« (Še posebno me v teh nagovorih oziroma navodilih moti beseda rini ki ni lepa in spominja kvečjemu na besedno zvezo »riniti z glavo skozi zid« ali »riniti v nesrečo« in podobno.)

Lani, leta 2019 smo praznovali stoletnico ustanovitve prve slovenske univerze. Na to smo, kot majhen narod, upravičeno ponosni. V vsakem pogledu smo dohiteli večje evropske narode, ki imajo svoje univerze že stoletja. (Za resnično svoje jih lahko štejejo seveda šele od takrat, ko so na njih začeli predavati v njihovem, nacionalnem jeziku, po tem, ko je iz univerz izginila latinščina).

Nedavno dogajanje v Cankarjevem domu med predstavitvijo knjige Prvi spol psihologa Romana Vodeba kaže podobo Slovenije, ki je daleč od podobe države, kakor smo si jo slikali, ko smo se osamosvajali.

Svet za nacionalno varnost je na današnji redni seji med drugim naložil ministrstvoma za pravosodje in notranje zadeve, da v najkrajšem času pripravita spremembe kazenskega zakonika in prekrškovnih predpisov s ciljem, da bi lahko ukrepali tudi ob aktivnostih samooklicanih vaških straž in skupin, kot je denimo Štajerska varda.

Ko ostane nek narod, država ali kar cela civilizacija brez volje do moči, ko se neha truditi za svoje interese, je zanjo značilno, da vse kar počne, dela napačno. Slepota za dejstva in nesposobnost za pravilno ukrepanje postaneta pravilo. Taka pot ukrepanja vodi spiralno navzdol, v izgubo moči, v nepomembnost in odvisnost od močnejših.

Ko se je 29. julija letos v Frankfurtu pod vlakom končalo življenje 8 letnega fantka, ki ga je pod kolesa potisnil migrant iz Eritreje, je to pretreslo evropsko javnost. Toda to je bil že 18. primer ko so »povabljenci gospe Merkel« nekoga sunili pod vlak. Ne dolgo pred dogodkom v Frankfurtu je nek migrant pod vlak porinil simpatično blondinko. Njena smrt ni bila senzacija, ker pač ni šlo za otroka. Samo en suhoparen podatek več. Samo statistika.

Namigovanje, da je Donald Trump uresničitev Orwellove antiutopije, je laž, očrni naj ameriškega predsednika, ki je trn v peti vseh levičarjev. In ta laž je del obširnega repertoarja nesmislov in laži, ki tvorijo slovenski (in tudi evropski) narobe svet.

Vsaka etnična skupina se bori za svoj prostor pod soncem, zato sta si načelno dve etniji na istem prostoru vedno v konfliktnem razmerju.