Capella Helvetica je zanimiva mednarodna druščina glasbenikov, ki so svoje glasbeno profesionalno življenje posvetili renesančni in baročni glasbi, z izvajanjem na replikah originalnih inštrumentov pa dajejo koncertnemu programu poseben prizvok in še bolj avtentično izvedbo. Po zaslugi festivala Seviqc jih lahko poslušamo tudi v Sloveniji.

Politični populisti povsod po svetu (in tudi pri nas!) imajo vedno zelo enostavne rešitve za kompleksne probleme. S populističnimi floskulami bolj ali manj uspešno nabirajo volivce, ko pa pridejo na oblast, praviloma nastanejo težave, saj je obljube v praksi potem težko uresničiti.

»Ne stori bližnjemu, česar ne želiš, da bližnji stori tebi,« je misel iz Svetega pisma, ki jo vsi poznamo in imamo pogosto tudi na koncu jezika. Če bi jo v praksi upoštevali, ne bi potrebovali nobenih dodatnih zakonov, kodeksov ali pravilnikov, ker bi zmeraj počeli zgolj tisto, kar je prav. Žal je v življenju tako, da je tisto, kar je videti na prvi pogled sila enostavno, najtežje izvedljivo.

Včerajšnjega srečanja članov prijateljev in podpornikov NSI se je presenetljivo udeležil tudi njen ustanovitelj in dolgoletni evropski poslanec Lojze Peterle, ki naj bi obljubil vrnitev v stranko. Njegove vrnitve se veselita tudi oba kandidata za predsednika stranke, Jernej Vrtovec in Anton Harej. Kdo od njiju uživa podporo prvaka SDS Janeza Janše?

V času do naslednjih volitev bom objavljal komentarje na temo političnega in gospodarskega položaja v svetu in v Sloveniji. Precej komentarjev bom napisal na novo, pri nekaterih pa bom razširil teme, ki sem jih doslej obravnaval na Facebooku in v blogu. Vabim vas k branju.

Od leta 2014, ko se je začela ruska hibridna vojna proti Zahodu, je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje vmešavanja v volilne procese zahodnih držav. Najbolj znane so obtožbe, da so Rusi leta 2016 odločilno pripomogli k izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Toda Kremelj se je v zadnjem desetletju vmešaval v volitve še v najmanj 80 državah sveta, razkriva poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), od tega v 42 primerih tudi v Evropi. To pa samo po sebi odpira vprašanje, ali lahko dolga roka Kremlja poskuša vplivati tudi na naše parlamentarne volitve na začetku prihodnje pomladi. Odgovor je pritrdilen – in kar je še bolj zaskrbljujoče: Rusi to posredno in na različne načine počnejo že danes.

Aforizem, da se lahko zaneseš na Američane, saj bodo vedno naredili pravo stvar, potem ko bodo uporabili vse druge možnosti, v času predsednika Donalda Trumpa postaja dejstvo. Vprašanje je, ali bo svet prenesel igranje z vsemi drugimi možnostmi, medtem ko Američan ohranja svojo nenavadno navezanost z ruskim avtokratom Vladimirjem Putinom. Še posebej ker Trump posvaja njegov izkrivljeni pogled na demokracijo in ga prenaša v ameriško politiko.

Pri prometu ni tako, da bo ena nova cesta rešila vse naše probleme, kaos na slovenskih avtocestah komentira dr. Marko Kovač z Instituta Jožef Stefan. Kot raziskovalec v Centru za energetsko učinkovitost IJS preučuje različne vidike mobilnosti in za Reporter je med drugim spregovoril o slovenskih in evropskih izzivih elektrifikacije prometa, o pomanjkljivih rešitvah za prometne težave Slovenije, pa o tem, zakaj se Slovenci kljub nagovarjanju ljudi na oblasti nočemo in ne moremo ogreti za javni potniški promet.

Veter je nosil vonj morja in cvetja, ko je letalo »treščilo« ob kratko pristajalno stezo Madeire. Neznosna poletna vročina Evrope je v hipu izginila; tu, na otoku večne pomladi, nas je prijetnih 24 stopinj ovilo v osvežujoč objem. Madeira, vulkanski biser, kjer se nebo zliva z morjem, je bila kot sanje: bujna, divja, a prijetna. Pohodi na Pico Ruivo, delfini, ki plešejo v valovih, in banane, slajše od spominov – otok, ki obljublja pomlad v srcu poletja.

Dr. Rok Spruk je nase opozoril že v rosnih letih, na začetku študija ekonomije, ko je tudi v Reporterju objavil nekaj kolumn. Že tedaj je bil zanimiv sogovornik, ki je izstopal iz lastne generacije, sedaj, ko službuje kot izredni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, pa je dialog z njim prava poslastica. Med drugim je dr. Spruk, ki je doktorat pridobil iz kvantitativne ekonomske zgodovine na Univerzi Utrecht na Nizozemskem, na podlagi aktualnih dogajanj lepo razložil gospodarsko prihodnost naše države in sveta.

»Imamo in izkušnje in kadre, da lahko začnemo delati že prvi dan po volitvah,« pravi predsednik SDS Janez Janša. »Naš elan je na visokem nivoju, po vsakih volitvah, ne glede na to, ali jih dobimo ali izgubimo,« pa je na Radiu Ognjišče dejala vodja poslancev Jelka Godec. Pogledali smo njihove napovedi, kaj vse bodo spremenili, ukinili, predrugačili ...

Vodja najmočnejše opozicijske stranke najbolj ceni javnomnenjska poizvedovanja agencije Parsifal; Mediana, Ninamedia in Valicon zanj niso verodostojne. Po zadnji junijski Parsifalovi meritvi bi med opredeljenimi volivci in tistimi, ki bi zagotovo odšli na volitve, SDS podprlo 39 odstotkov volivcev, Svobodo pa le 22,5 odstotka.

V teh burnih časih, ko vera ni več samoumevna, se vse več staršev, ki se še vedno imajo za verne, odloča za minimalističen pristop: otroka krstijo, a ga ne pošljejo k verouku. Zakaj? Odgovor ni v lenobi ali izgubi vere, temveč v dvomih, ki jih sejejo resnični dogodki.

V 89. letu starosti se je poslovil Franc Šegovc, harmonikar, pevec, avtor številnih melodij, ustanovni član ansambla Štirje kovači in njegov dolgoletni vodja. Njegovo slovo je bilo kot ena njegovih melodij: globoko čustveno, z rahlim pridihom melanholije. Kot da bi sam napisal besedilo za ta trenutek: »Kam le čas beži, kam se mu mudi? Leto za letom gre, hitro tak’ mine vse ...«

V začetku avgusta je tiho in neopazno minila obletnica smrti literata Vojka Gorjana. Podobno je minilo tudi njegovo življenje, ki ga je pri komaj 26 letih, v sedemdesetih, v zlatem času socializma, končal s samomorom. O njem ni veliko znanega, kajti njegova dela so uredniki konstantno zavračali, ker jih enostavno niso razumeli. Niso bili kos njegovemu fantastičnemu umu.

Režiserka in scenaristka Celine Song se po prvencu Pretekla življenja vrača z netradicionalno romantično dramo Popolna zveza (Materialists), ki brezobzirno osvetli materialistične plati sodobnih razmerij.

Ah, prihaja september! Čas, ko se ulice spraznijo od otroškega vrveža, torbe postanejo težje od sanj o poletju in starši si oddahnejo – vsaj za nekaj ur. Šolsko leto je kot ponovno rojstvo: upanje, nostalgija, a tudi ironija. Nekoč je šola spominjala na vojaški tabor, danes je bolj terapija z zakonskimi omejitvami.

V mandatu trenutne vlade Roberta Goloba še politični poznavalci, kaj šele navadna raja, ne poznajo imen in priimkov vseh ministrov. Kaj šele poslancev, saj so politične elite parlament spremenile v drugorazredno politično institucijo.

Festival Lent, Narodni dom Maribor: Dejan Kušer, harmonika, 26. junij 2025

Doživeli smo dogodek leta! Kaj vojne in mrtvi! Ruski predsednik Vladimir Putin se je vrnil oziroma dvignil na svetovno politično sceno in vse kaže, da bo iz vojne nekaj le iztržil. Srečanje z Donaldom Trumpom je zanj izjemno pomembno, predvsem domači javnosti, svojim volivcem, je lahko pokazal, kako pomemben je, da brez njega na svetu nič ne gre. To je vsekakor pokazal tudi svetovni javnosti in njenim veljakom. Počuti se, kot da se mu vsi klanjajo. Avgust 2025 bo tako gotovo zapisan v zgodovino, ne glede na to, kaj se bo zgodilo.