Ta teden bo v Haagu zgodovinski vrh Nata, na katerem bo zelo verjetno sprejeta odločitev o občutnem dvigu obrambnih izdatkov članic. V težavah bodo predvsem tiste, ki se že leta in leta ne držijo sprejetih obveznosti. Med njimi posebej izstopata Španija in Slovenija: obe sta na repu zavezništva, solidarni sta samo pri besedah, pri denarju pa se vse konča; obe sta zagovornici pravic Palestincev v Gazi, po novem sočustvujeta tudi z Iranom, ki se mu dogaja svetovna krivica itn. Ena sama načelnost skratka – a le navzven.

Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je bila podložena z obljubo, da »Najprej Amerika« pomeni tudi konec tveganih in dragih spopadov v tujini. Njegovo navidezno mirovništvo je (bilo) odmik od ustaljenih politik tako republikancev kot demokratov, zato je del njegovega gibanja MAGA bojeviti zasuk proti Iranu označil za izdajo protivojnega mandata. A tako kot vedno ne gre za strateško odločitev, temveč še eno muhavost voditelja brez jasne strategije.

V zadnjem mesecu se je, kot se zdi, pričel uresničevati najbolj črn scenarij glede vojne v Ukrajini – ta bo, kot vse kaže, potekala še dolgo, leta, morda celo desetletja. Vmes bodo krajša ali daljša premirja, nato pa se bo podivjani ples orožja na vzhodnoevropskih stepah nadaljeval.

Petek, trinajsti junij, je dan, ko se je začel obračun z iransko teokracijo. Sprva se je zdelo, da gre za solistično akcijo Izraela, ki je s »preventivnim« napadom na iranske jedrske zmogljivosti zagotovo preusmeril pozornost iz zanj zelo problematične Gaze. A že po prvih dneh ni bilo več dvoma, da je v ozadju vojaške operacije še precej več in da se ni začela brez tihe privolitve Strička Sama.

Nataša Sukič je kot poslanka Levice ena najvidnejših slovenskih političark in velika aktivistka za pravice istospolno usmerjenih. Svojih lezbičnih nagnjenj nikoli ni skrivala in že s tem je močno pripomogla k destigmatizaciji homoseksualnosti. Vseeno pravi, da v Sloveniji, ki je miselno zelo odprta država, še vedno prihaja do neljubih dogodkov ali celo konfliktov, v katerih istospolni nastradajo samo zaradi tega, ker čutijo drugače od heteroseksualnih. Z Natašo smo razpravljali o tem, pa tudi o aktualnem dogajanju v Levici ter na celotni politični sceni.

Dva dni pred dnevom državnosti evropski poslanec Vladimir Prebilič razkriva odločitev o svoji politični prihodnosti. Pričakovati je, da bo ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na državnozborskih volitvah. Razkrivamo, kdo so njegovi podporniki in kdo je zadržan glede njegovega političnega projekta ter kakšne so sploh njegove možnosti za uspeh.

Zakaj je Milan Kučan podprl Roberta Goloba in ne Vladimirja Prebiliča? Zakaj je sedanji premier dobil blagoslov »strica iz Murgel«, evropski poslanec, ki v teh dneh z novo stranko vstopa v slovensko politično areno, pa ne? Prebilič si je Kučanove podpore želel, jo tudi pričakoval, na koncu pa je na srečanju z nekdanjim predsednikom republike in partije ni dobil. Svoje razočaranje je nato prostodušno delil z javnostjo.

Referendumov v koaliciji se ne bojimo, stojimo za svojim delom, pravi koordinatorica Levice ministrica Asta Vrečko. A zakona o medijih si vendarle ne upajo dokončno potrditi, da bi ga ne zmlela referendumska mašinerija SDS.

Ajatola Ali Hamenej, 86-letni trenutni vrhovni voditelj Irana, je figura, ki je že skoraj štiri desetletja v središču iranske politike in religije. Njegova moč in vpliv sta postala resno ogrožena, saj so v zadnjih dneh številni njegovi ključni vojaški in varnostni svetovalci izgubili življenje v izraelskih zračnih napadih.

V Ljubljani prebivam že skoraj tri desetletja in v tem času se mi je zgodilo toliko reči, da bi lahko tarnala tri dni, od večera do jutra, o nevarni prestolnici. Kraja dragega kolesa in lepih sončnih očal ter za vekomaj izgubljena denarnica so samo tri konkretne zoprnije, ki so me doletele

»Pritlehnite«, politiki, streznite se! In ne hodite Milana Kučana spraševat, ali vas podpira ali ne. Uporabite tudi svojo glavo! Tistega, ki bi ga Kučan podprl, mu bi bivši predsednik sam prišel povedat.

Tokratni projekt Lare Jankovič, njenega Zavoda LibertArt, v koprodukciji z Gledališčem Koper, je pustil vendarle nekoliko mešane občutke. Pa čisto natančno ne vemo, kaj nas je (najbolj) zmotilo, a zagotovo odlični pianist Samo Hude ne. Zaradi njega je bilo spremljanje predstave mnogo znosnejše in je (po večini le) njegov doprinos zagotovil pridih pravega kabaretnega vzdušja.

Misel, da je vojna le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, ki jo pripisujejo pruskemu vojaškemu teoretiku von Clausewitzu, se zdi vseeno bolj humanistična od teze, da je vojna naravno stanje človeštva in da je mir v bistvu le obdobje med dvema vojnama. Kajti če sodimo po dinamiki človeške civilizacije zadnjih let, je daljše obdobje miru za nami. Prihaja čas nestabilnosti, regionalnih spopadov in vojn, nasilja, protestov in kriz. Nič kaj prijetni obeti za prihodnost torej.

Stanje latentne državljanske vojne očitno koristi tudi Kučanu, ne samo Janši, pri čemer ima prvi predsednik prav, ko pravi, da je Janša že trikrat vodil državo in bi lahko pokopal žrtve povojnih pobojev, če bi hotel.

Po neuspešnem dogovarjanju parlamentarnih strank za uvedbo preferenčnega glasovanja v proporcionalnem volilnem sistemu sta se nekdanja ustavna sodnika dr. Peter Jambrek in dr. Ciril Ribičič zavzela za kombinirani volilni sistem, po katerem bi 44 poslancev izvolili neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu, preostalih 44 pa še naprej po proporcionalnem sistemu.

Državni zbor je ocenil, da je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprlo ga je 45 poslancev vladajoče koalicije in italijanski poslanec Felice Ziza, proti so bili štirje, in sicer iz vrst NSI in odpadnik Levice Miha Kordiš, ki ustanavlja svojo socialistično stranko.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek prednostno gradi železnice, ceste pa zanemarja. Premier Robert Golob je pred volitvami celo podprl moratorij na širjenje cestne infrastrukture. Politika ne posluša stroke, ki je že pred 15 leti opozarjala na kolaps na cestah, kakršen se nam dogaja. Probleme bi lahko precej rešil tretji vozni pas na avtocestah, katerega gradnjo blokirajo upravni postopki in pritožbe neizbranih ponudnikov.

Od leta 2020 zgodovinar in dr. osnovnega bogoslovja Nik Trontelj koordinira delo pri reviziji krivičnih kazenskih obsodb duhovnikov, redovnikov in redovnic. Svoje delo so pred dnevi člani delovne skupine dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Janez Juhant in naš sogovornik predstavili v knjigi Težka pot do pravice (Založba Družina).

»Ja, zdaj je še zelo sramežljiv, kar pa je zelo verjetno posledica tega, da se še ni privadil na nove prostore. Sicer je zelo ješč, saj poje okoli 30 kilogramov mesa na teden, oskrbniki pa so zelo zadovoljni, da je začel sodelovati pri veterinarskih treningih,« nam razloži Petra Vrh Vrezec, biologinja ter pedagoška delavka iz ZOO Ljubljana.

Ko je Janševa vlada leta 2007 Aerodrom Brnik preimenovala v Letališče Jožeta Pučnika, so se nekateri neokusno šalili, da bo nesrečni Pučnik ob morebitni megli spet zaprt. Toda bolj kot z meglo imajo nemški lastniki edinega pravega letališča v Sloveniji danes težave s počasi rastočim številom potnikov, dolgoročno strategijo razvoja in prometno infrastrukturo