To vprašanje smo si zastavili na tem mestu zadnjič, nova vlada pa se bo morala zamisliti nad tem, kako in kam resnično odteka denar, namenjen tudi zdravstvu. Takoj pa bo treba popraviti zakon o dolgotrajni oskrbi, saj je gotovo protiustavno, da zavarovancu ne pripadajo pravice od dne, ko je vložil vlogo za dolgotrajno oskrbo, in s tem nižje položnice.

Je mar sam kriv, če njegove vloge državne ustanove mesece in mesece niso zmogle »sprocesirati«? Samo primer: tudi kdor odda vlogo za 40-odstotno izplačilo polne pokojnine (ko mu ta pripada, on pa ostaja v delovnem razmerju), se to plačilo pošteno uveljavlja od dneva, ko je vlogo oddal.

Med predlaganimi interventnimi ukrepi tretjega bloka strank (NSI s SLS in Fokusom, Demokrati in Resnica) je tudi ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s. p., dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci), in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.

Gre za obljube strank iz časa volilne kampanje, a bilo bi bolje, če bi tako ne hiteli s podarjanjem novih bombončkov in bi zaradi javnofinančne vzdržnosti raje počakali na bolj realno presojo novega finančnega ministra. Je res denarja ogromno, kot misli Stevanović, le drugače ga je treba razdeliti oziroma prečistiti proračun (Vrtovec).

Kam glede na nakazan politični obrat nastaviti kurz v zdravstveni politiki? Upoštevati bo treba smernice, ki jih je v odločbah glede zdravstvene zakonodaje nakazalo ustavno sodišče.

V njih se vidi, tudi v ločenih mnenjih, kako daleč se je moralo spustiti v temelje zdravstvene reforme odhajajoče vlade.

Tretji blok strank z interventno zakonodajo predlaga odpravo prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, odpravo prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki ter odpravo omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje. Tudi na tej točki bi veljalo ustaviti konje in opraviti širšo razpravo.

Ne nazadnje, še čakamo na kralja na Betajnovi. Kot pravi pokojni zdravnik dr. Alojz Ihan v enem od Državljanskih esejev (Študentska založba, 2012), imamo v Cankarjevi drami dve žrtvi, ki zaradi zazrtosti v lastne osebne zgodbe nista prilagojeni na novo obliko oblasti. Pri našem največjem dramatiku pričakovano tragično propadejo vsi, oba protagonista – in poleg njiju še ljudstvo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.