Objavljamo vse možne scenarije bodoče vladne koalicije ter kateri poslanci so najšibkejši člen. Kakšna bo nova koalicija, bo verjetno znano na petkovi ustanovni seji državnega zbora, na kateri bodo poslanci izvolili svojega novega predsednika. Takrat se bo tudi izkazalo, v katero smer vodijo vrata, skozi katera je vstopil Anže Logar.

Premierju Robertu Golobu se sestavljanje nove koalicije zapleta. Potem ko mu je dal košarico prvak NSI Jernej Vrtovec, ki od začetka zavrača pogovore z njim, je prejšnji teden na zavoro pritisnil še prvak Demokratov Anže Logar, ki od Goloba pričakuje osnutek koalicijskega sporazuma, na podlagi katerega se bo nato odločil, ali se bo z njim še pogajal za vstop v koalicijo.

Sočasno so svojo malo koalicijo sestavili Anže Logar, Jernej Vrtovec in Zoran Stevanović, ki bodo odločili o prihodnjem mandatarju.

Enačba brez končne rešitve

V demokraciji je treba znati šteti do 46. Ta slavni stavek je izrekla takratna predsednica NSI Ljudmila Novak, ko leta 2012 zmagovalcu takratnih volitev Zoranu Jankoviću ni uspelo zbrati dovolj glasov za izvolitev za mandatarja.

Tudi aktualnemu premierju Robertu Golobu postaja največja težava politična matematika, saj še vedno nima zagotovljenih dovolj glasov za vnovično izvolitev. Poleg svojih 29 poslancev lahko računa na glasove še šestih iz SD in petih iz Levice-Vesne, skupaj torej 40 poslanskih glasov, kar pa je seveda premalo za izvolitev.

Demokrati Anžeta Logarja

Zato potrebuje koalicijskega partnerja, ki bi mu zagotovil še šest glasov. Demokrati so vsaj na videz zelo lahka tarča, saj njihov prvak Anže Logar ni bil izvoljen v državni zbor. A ta je povedal, da ne želi biti v vladi skupaj z Levico, brez slednje pa premierju spet zmanjka pet glasov.

Seštevanka bi se mu gladko izšla, če bi v koalicijo pridobil NSI, ki ima na skupni listi s SLS in Fokusom devet glasov. Koalicija 2 + 2 (Svoboda, SD, NSI, Demokrati) bi imela 50 poslancev in bi bila precej bolj politično uravnotežena. A Vrtovec mu je zaprl vrata in raje čaka na možnost desne vlade.

Druga možnost je Zoran Stevanović, ki ima pet poslancev, a se veljakom SD kar stemni pred očmi, če samo pomislijo, da bi morali biti skupaj z njim v vladi. Preko Stevanovića bi imel Kremelj dostop do naših državnih skrivnosti, se boji eden od visokih predstavnikov SD.

Prvak Resnice je namreč znan po proruskih izjavah, v času ruske agresije na Ukrajino pa je obiskal rusko veleposlaništvo v Ljubljani. Ko je Stevanović sam izjavil, da tudi on ne želi biti v vladi z Levico in da bi bil raje konstruktivna opozicija, si je oddahnil tudi prvak SD Matjaž Han.

Manjšinska Golobova vlada

Tako je prva možnost naslednje vlade, v kateri bi bili Svoboda, SD in Demokrati, kot zunanji partnerji pa bi jo z ločenimi sporazumi podpirala še Levica-Vesna in Resnica Zorana Stevanovića, ki imata vsaka po pet poslancev.

Vlada bi bila manjšinska, saj bi imela 41 poslanskih glasov, preostale bi zagotovili omenjeni stranki, ki bi podprli tako mandatarja kot vlado, nato pa posamezne projekte. Takšno vlado smo že imeli v času Marjana Šarca, vendar tudi vemo, kako se je končala: Šarec se je naveličal izsiljevanja Levice in je odstopil.

Robert Balen

Poleg Levice so se takrat projektno dogovarjali tudi s SNS Zmaga Jelinčiča, tokrat pa bi ga nadomestil Zoran Stevanović. Zato takšni vladi niso naklonjeni SD, saj ne želijo še enkrat doživljati napornih in mučnih pogajanj zdaj z eno zdaj z drugo partnersko stranko iz opozicije.

V slovenski politični zgodovini smo imeli tudi primer koalicijskega sporazuma, ki ga je leta 1992 takratni premier Janez Drnovšek kot predsednik LDS podpisal s SKD in SDS, ločeno pogodbo pa je podpisal še z Združeno listo (današnja SD), toda v vladi so bili ministri iz vseh strank.

Robert Balen

Taka možnost za Logarja ni sprejemljiva, še posebej potem, ko je »začasno« zapustil koalicijske pogovore z Golobom, dokler ta ne predstavi osnutka koalicijske pogodbe.

Prvo sejo državnega zbora bo vodil rotarijanec

Druga možnost je obstoječa vladna koalicija, ki bi imela »zunanjo« podporo Resnice Zorana Stevanovića, vendar kot rečeno, v tem primeru Golob potrebuje še vsaj en poslanski glas. Zato bi potreboval poslanca, ki bi prestopil iz ene od strank, ki zavračajo sodelovanje z Golobom.

Najšibkejši člen so Demokrati, ki v poslanski skupini ne bodo imeli predsednika Logarja, poleg tega med njimi ni nobenega nekdanjega člana SDS. Med šestimi poslanci jih kar nekaj spada bolj na levi kot na desni politični pol.

Boštjan Podlogar

Podjetnica Tea Košir, direktorica podjetja EcoSija v Lescah, ki je bila izvoljena za poslanko v Radovljici, naj bi bila pred leti članica SD. Na listi SD naj bi na lokalnih volitvah nastopal tudi Robert Potnik, podžupan Radelj ob Dravi, ko je bil član SD župan Alan Bukovnik, ki zdaj nastopa s svojo listo.

Podžupanja Loškega Potoka Barbara Levstik Šega, sicer vodja službe za alternativno reševanje sporov na okrožnem sodišču v Ljubljani, je bila na lokalnih volitvah predlagateljica kandidature župana Simona Debeljaka, ki je premagal kandidata SDS Roberta Volfa.

Mojca Žnidarič je bila poslanka SMC/Konkretno, Tadej Ostrc pa je bil državni sekretar pri ministru Danijelu Bešiču Loredanu. Če slednji čez pol leta odstopi in se vrne v zobozdravstvo, se bo lahko v poslansko klop vrnil Logar (če ne bi medtem postal minister).

Neznanka pa je Franc Križan, ki bo kot najstarejši poslanec vodil ustanovno sejo novega sklica državnega zbora. Dolga leta je bil predsednik uprave Loterije Slovenije, med letoma 1996 in 2000 je bil direktor Slovenske turistične organizacije, bil je tudi predsednik uprave Rogaške, d. d., direktor Kompasa na Dunaju in Turizma Hit.

Robert Balen

V zadnjih letih je organizator dobrodelnega Aninega plesa (slovenskega opernega bala), ki ga sicer prireja Rotary klub Rogaška.

Tudi Križan je rotarijanec, in sicer vodi Rotary klub Maribor Grad, medtem ko Rotary klub Ljubljana vodi poslovnež Otmar Zorn, prostozidar, ki se omenja kot »stric iz ozadja«, ki naj bi prepričal Logarja, da gre v Golobovo vlado. Po drugi strani pa naši viri pravijo, da Križan spada bolj v krščanski, ne pa v levi nazorski krog.

Kdo so poslanci Stevanovićeve Resnice

Tudi pri Stevanoviću ni nujno, da bo podprl Goloba, saj ga v svoji družbi želijo na desnici. Tako se na ločenih srečanjih dogovarja z Logarjem in Vrtovcem ter se skupaj z njima javno razglaša za sredinski trojček. Skupno jim je zavzemanje za nižje davke in spodbujanje podjetništva.

Primož Lavre

Če se Golobu politična matematika ne bo izšla, je naslednji v vrsti prvak SDS Janez Janša, čigar SDS ima skupaj s trojčkom NSI 37 glasov, skupaj z Logarjevimi Demokrati pa 43 poslancev. Za sestavo koalicije zato potrebuje zgolj še tri glasove, ki bi mu jih lahko dali poslanci Resnice.

Resda Stevanović zavrača koalicijo z Janšo, a če Golobu sestavljanje vlade spodleti, se začnejo karte deliti na novo, saj verjetno nikomur od izvoljenih poslancev niso v interesu predčasne volitve. S petimi poslanci Resnice bi imela desna koalicija 48 glasov, kar je dovolj udobna večina; še zlasti ker poslanca narodnih manjšin glasujeta z vsako vlado.

Šimen Zupančič

Tudi poslanci Resnice so podobno kot Logarjevi Demokrati večinoma politična neznanka, nekateri bi lahko tudi bili tarča političnega izsiljevanja katerekoli strani.

Denimo ljubljanski podjetnik Boris Mijić, ki je bil izvoljen v Gornji Radgoni, ima kot direktor podjetja Progros zablokirane račune. V Ljubljani je bil v okraju Moste 2 (Fužine) izvoljen podjetnik Nedeljko Todorović, v Celju upokojeni slikopleskar Aleksander Štorek, v Mariboru pa veterinarka Katja Kokot, ki je nastopala že na prejšnjih volitvah, v stranki pa se je aktivirala zaradi po njenem nerazumnih ukrepov (Janševe) vlade.

Predsednik Zoran Stevanović je podobno kot ruskemu predsedniku Putinu naklonjen tudi srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, srbskim prebivalcem je obljubljal status manjšine v Sloveniji, pozneje pa je to zanikal. Zahteva tudi referendum o Natu in se ima za evroskeptika. Vsekakor bi to pomenilo naporno koalicijo za kogarkoli, ki bi jo z njim sestavil.

Vrtljiva vrata Anžeta Logarja

Tako imajo ključ do naslednje vlade v rokah predvsem trije ljudje: Anže Logar, Zoran Stevanović in delno tudi Jernej Vrtovec. Od njih je odvisno, ali bo vlado sestavljal Robert Golob ali Janez Janša. Prvak SDS mirno čaka v zasedi, da premierju spodleti, tako kot se je zgodilo njegovemu političnemu podporniku Zoranu Jankoviću pred 14 leti.

»Po mojem se bo končalo tako, lahko pa se konča tudi tako, kot se je končalo leta 1996, ko so nakupili poslance,« je Janša po srečanju s predsednico države Natašo Pirc Musar komentiral Golobovo sestavljanje koalicije. Medtem pa mu Vrtovec in Logar pripravljata teren za novo koalicijo.

Če Golob ne bo ugodil zahtevi za ustanovitev specializiranega oddelka za pregon korupcije in organiziranega kriminala (SKOK) po vzoru hrvaškega Uskoka, bo Logar imel dovolj priročen izgovor, da mu da dokončno košarico, nato pa se vrne v objem Janši.

Jure Klobčar

To bo verjetno jasno do petka, ko se bo na ustanovni seji sestal državni zbor. Takrat bodo tudi izbirali novega predsednika državnega zbora in njegova izvolitev bo najbrž pokazala tudi obris prihodnje koalicije. Omenja se več scenarijev: da predsednik državnega zbora ne bo izvoljen, do takrat pa ga bo vodil najstarejši poslanec Franc Križan.

Ta pa bi bil lahko tudi začasno izvoljen za predsednika, da bi s tem Demokrate pridobili v koalicijo s sedanjimi vladnimi strankami. Druga možnost je, da bo za novega predsednika izvoljen podpredsednik NSI Janez Cigler Kralj, ki bi ga podprli tudi SDS, Demokrati in Resnica. V tem primeru se bodo pokazali obrisi možne nove desne koalicije.

Robert Balen

»Danes smo na začetku nečesa velikega. Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo,« je Logar dejal po izgubljenih predsedniških volitvah leta 2022, po katerih se je odločil za samostojno politično pot.

Vrata, skozi katera je vstopil, se bodo tako pokazala za vrtljiva. Vrnil se bo tja, od koder je prišel, z glasovi novih volivcev, ki so bili nedosegljivi za SDS. Z njimi pa bo odprl vrata četrti vladi Janeza Janše.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter