V pandemiji, ko je svet obstal, je Andy Smeed-Curd, Anglež iz južnega Londona, spakiral kovčke in se preselil v Slovenijo. Ne kot turist, temveč kot človek, ki je iskal novo poglavje v svoji življenjski zgodbi.

Danes vodi turistično podjetje z več blagovnimi znamkami, od tega eno povsem slovensko, in iz Ljubljane vodi skupino sodelavcev, razpršenih med Slovenijo, Zagrebom in Združenim kraljestvom. Njegova zgodba ni le zgodba o selitvi – je o odkritju dežele, ki je postala dom. O občutku, da je vse, kar potrebuješ, le 15 minut stran: morje, gozd, zdravnik ali kava ob reki.

arhiv Andyja Smeeda-Curda

Naključje, ki je preraslo v odločitev

Andy Smeed-Curd prihaja iz sveta, kjer je gibanje stalnica. Več kot 25 let je delal z otroki in mladimi, vodil aktivnosti v velikih centrih, skrbel za dobrobit več kot tisoč otrok in več sto zaposlenih. Kasneje je kot generalni direktor vodil turistično podjetje, organiziral potovanja in raziskoval Evropo in svet.

Ob tem je, skoraj mimogrede, sodeloval tudi pri televizijskih projektih, predvsem pri produkcijah zabavnih oddaj. »Vedno me je zanimala televizija,« pravi. »Rad imam dinamiko, ustvarjalnost, organizacijo.«

Ko Andy pripoveduje svojo zgodbo, se vse začne precej praktično – s turizmom. Kot del ekipe, ki je prodajala počitnice v Italiji, na Hrvaškem in deloma tudi v Sloveniji, je pogosto letel na oglede hotelov.

»Vedno gremo najprej sami pogledat, kaj ponujamo gostom. Tako je lažje,« pove. Potem je prišla pandemija. Svet se je ustavil, pisarne so se zaprle, ritem se je spremenil. Andy pa je v tem premoru prepoznal priložnost. »Vedno sem si želel živeti v tujini, a mi služba tega ni dopuščala. Nenadoma pa sem lahko delal od koderkoli.«

Slovenija je bila logična izbira: »Je ravno na sredini med Italijo in Hrvaško, kar je za moje delo idealno.« Najprej je prišel za en mesec. Nato za tri. Med zaprtji, testiranji in omejitvami je vztrajal – in postopoma ugotovil, da to ni več le eksperiment. Oktobra 2021 se je dokončno preselil.

Mesto, ki diha drugače

Ljubljana ga je osvojila tiho. Brez spektakla, brez dramatičnih trenutkov. »Spomnim se sprehoda po središču Ljubljane. Kar naenkrat sem pomislil: tukaj bi lahko živel.« To je bil odločilen trenutek. Ne med pandemijo, temveč kljub njej. Ljudje v kavarnah, trgovinah, najemodajalci – vsi so bili prijazni. »V Angliji imaš občutek, da ljudje ne uživajo življenja. Tukaj pa se zdi, da ga res živijo.«

Ko se je vrnil v London, je opazil, kako umazano in naglo je tam. Tukaj pa čistoča, red in nasmehi. Edina stvar, ki ga moti, so grafiti na starih stavbah ob reki.

Primož Lavre

»Prekrasne fasade, a v ozadju Zmajskega mostu, ki ga fotografirajo turisti, tisti grozni napisi. Škoda.« V primerjavi z Londonom se mu zdi Ljubljana skoraj kot vas. A prav v tem vidi njeno prednost. Čeprav priznava, da ni vse popolno, ostaja njegova splošna ocena jasna: »Slovenija je zelo čista država. In lepo urejena.«

Turizem, ki temelji na izkušnji

Andyjeva kariera je dobila nov zagon leta 2024, ko je odkupil podjetje, v katerem je delal. »Ponudili so mi dobro poslovno priložnost, saj so želeli fokus preusmeriti drugam. Videli smo vrzel – Slovenija ni bila dovolj izpostavljena.« Tako je nastala nova blagovna znamka, posvečena izključno Sloveniji.

Danes v podjetju ASC travel vodi ekipo sodelavcev, razpršenih med Slovenijo, Zagrebom in Veliko Britanijo. Vsi delajo na daljavo.

Njegova filozofija je preprosta: avtentičnost. »Veliko podjetij prodaja destinacije na podlagi informacij. Mi pa lahko rečemo: bili smo tam, živimo tam.« Gostom želi pokazati več kot le razglednice. »Top pet ali deset znamenitosti je povsod enakih. Jaz pa rad pokažem tudi manj znane kraje – majhne bare, skrite poti, lokalne zgodbe.«

Britanci in Slovenija: zgodba, ki se šele začenja

Andy je v Sloveniji pričakoval lepo naravo, a ne toliko praktičnosti. »Zdravstveni sistem deluje. Električni avti, vlaki – vse je dostopno.« V primerjavi z Londonom, kjer je vse daleč, je tu vse 15–20 minut stran: hribi, center, nakupovalni center. »Prve mesece sem se počutil, kot da sem na dopustu. Vsak konec tedna sem lahko skočil na Hrvaško ali v Avstrijo.«

arhiv Andyja Smeeda-Curda

Čeprav Italijo vsako leto obišče več milijonov Britancev, jih v Slovenijo pride bistveno manj. »Okoli 170 tisoč na leto,« pravi Andy. »To je velika razlika.«

Razlog? Preprosto – nepoznavanje. »Ljudje vedo za Bled, Ljubljane pa niti izgovoriti ne znajo.« Zato vidi svojo vlogo tudi kot izobraževalno. »Moramo povedati zgodbo Slovenije. Pokazati, zakaj je posebna.« In ko jo ljudje enkrat odkrijejo, se pogosto vrnejo. Ali pa vsaj širijo besedo naprej.

Kot tujec, ki živi tu, vodi goste v »skrite bisere«. Ne le Bled, Bohinj ali Piran. »V Ljubljani jih peljem v lep pub, ki ga ne najdeš v nobenem vodniku.« Ker živi tukaj, ve, kje diši po svežem kruhu, kje je najboljša pica in kje se ob reki počutiš kot doma. Slovenska obala jih preseneti: blizu Benetk, a brez peščenih plaž kot v Španiji. »Britanci si predstavljajo velike peščene plaže in hotele. Tukaj je drugače – a prav zato pristno.«

Drugačen ritem življenja

Ena največjih sprememb, ki jih je doživel, je odnos do časa. »V Veliki Britaniji je vse hitenje. Tukaj pa ljudje znajo upočasniti.« Tudi kultura pitja ga je presenetila. »V Angliji imamo sloves, da radi pijemo. Tukaj lahko greš v bar in uživaš – brez pretiravanja.«

Navdušuje ga tudi koncept zaprtih trgovin ob nedeljah. »To prisili ljudi, da počnejo kaj drugega – gredo v naravo, preživijo čas z družino. To je dragoceno.«

V Sloveniji je opazil tudi večgeneracijsko življenje: starši, otroci, stari starši pod isto streho ali na istem zemljišču. »Sprva nisem razumel, zakaj so hiše zgrajene na vrtovih drugih hiš. Potem sem spoznal, da gre za družine, ki živijo skupaj ali blizu. To je zelo drugače kot pri nas. V Angliji se pri osemnajstih odseliš. Tukaj ostanejo otroci in starši dlje skupaj.«

arhiv Andyja Smeeda-Curda

Andy pravi: »V Sloveniji sem postal mirnejši. Vedno sem poskušal uživati življenje, a Slovenija mi dovoli uživati še bolj. Še vedno se počutim, kot da sem na dopustu.«

Zvok tišine v naravi. Jutranji ptiči. Oddaljeni zvok letal, ki spominja, da je dom le dve uri stran ali da lahko kadarkoli kam odpotuje. Okus: odlična pica in podcenjena slovenska vina. »Ljudje mislijo, da so najboljša v Italiji ali Istri, a slovenska so res vrhunska.« Vonj: svež kruh iz pekarne, ko greš po ulici. »To je vonj, ki me vedno nasmeji.«

Država, ki deluje, in narava kot vsakdan

Čeprav se Slovenci pogosto pritožujejo nad sistemom, ima Andy drugačno perspektivo. »V primerjavi z Veliko Britanijo imam občutek, da tukaj stvari delujejo.« Zdravstvo, javni prevoz, infrastruktura – vse se mu zdi dostopno in funkcionalno. »Morda traja dlje, ampak na koncu dobiš, kar potrebuješ.«

Edina večja frustracija ostaja birokracija. »Vse je ‘štampiljka na štampiljko’. Ni tako digitalno kot v Angliji.« A tudi to jemlje kot del izkušnje. »Ko sem dobil vizum, je bil to prav poseben trenutek.«

Ko govori o Sloveniji, se vedno znova vrača k naravi. »To je država, kjer ti ni treba iti daleč, da najdeš lepoto.«
Kranjska Gora je njegova ljubezen. Pozimi božična pravljica, poleti popolnoma drugačna. »Triglav in jezero – enkrat sneg, drugič zelenje.« Bohinj je tišji od Bleda, idealen za sprehode.

»Sledim rdečim pikam na drevesih in odkrijem nove razglede. V Angliji moraš potovati ure, da prideš do morja ali gora. Tukaj je narava povsod.«

Velika planina v snegu, ko je bil sam na vrhu, ga je posebej očarala. »To si bom zapomnil za vedno.« Enako snežni dan na Ljubljanskem gradu: stolp so mu odprli kljub zaprtju, ker je imel, kot pravi smeje se, najbrž zelo razočaran obraz. »Sam na vrhu, sneg na strehah hiš ob reki – kot božična razglednica.«

arhiv Andyja Smeeda-Curda

Andy ima izkušnje s televizijsko produkcijo in Slovenijo vidi tudi kot izvrstno kuliso za oddajo. Brez težav si v hipu zamisli oddajo: »Televizijska igra, kjer voditelj v helikopterju leti nad državo, ljudje v studiu rešujejo uganke in mu dajejo napotke, kako priti do naslednjega namiga na drugi lokaciji in na koncu do zaklada. Takšna oddaja bi pokazala vso lepoto Slovenije.«

Med dvema svetovoma

Med številnimi izkušnjami izstopajo nekateri trenutki. Eden prvih: kava in torta ob pogledu na Ljubljanski grad, ko je pravkar dobil vizum. »Sedel sem tam in si rekel – to je zdaj moje življenje.«

Čeprav pogosto potuje nazaj v Anglijo, ostaja njegova prihodnost v Sloveniji. »Vedno se vprašam, ali mi Anglija manjka dovolj, da bi se vrnil. In odgovor je ne.« Seveda pogreša družino, prijatelje, britanske pube. A ve, da so le dve uri z letalom stran. Pomembno mu je tudi, da prispeva k okolju, v katerem živi. »Želim pripeljati ljudi sem. Pokazati jim, kako lepa je ta država.«

Tistim, ki razmišljajo o selitvi v Slovenijo, svetuje: »Ne bojte se. Morda je videti zapleteno, vendar je vredno.« Priznava, da je brez znanja slovenskega jezika težje najti delo. A verjame, da vsak lahko najde svojo pot.

»Treba je biti pogumen in imeti načrt.« Andy Smeed-Curd ni prišel v Slovenijo z velikimi načrti. A tukaj je našel nekaj, česar v sodobnem svetu pogosto primanjkuje – čas. Čas za naravo. Čas za ljudi. Čas za življenje. »Če bi lahko ljudje ustvarili idealno državo,« razmišlja, »bi si želeli prav to – čas.« In morda je prav zato Slovenija zanj postala več kot le destinacija. Postala je dom.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter