Matej Tonin, še vedno predsednik NSI in evropski poslanec, se je pravzaprav izognil najverjetnejši katastrofi stranke na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Stranki namreč že nekaj časa ne kaže nič kaj dobro, lahko se ji zgodi, da ostane pred pragom parlamenta. V bistvu pa Tonin ne odstopa, ampak ga »odstopa« kar stranka (ji Janša pomaga?), ki je napovedala, da bo po volitvah pripravljena sodelovati z vsakim, s katerim bo lahko uresničila svoj program. Tonin pa je vehementno napovedal, da ne bodo šli v koalicijo ne z Janšo ne z Golobom.

Po izteku mandata v evropskem parlamentu se je upokojila. Prepričana je, da se vanj ne bo več vrnila. V stranki je dejavna le še na lokalni ravni. Sicer pa ji tudi v pokoju dela ne zmanjka. Ima lepe spomine na svojo politično kariero, ki jih bo objavila v knjigi.

Predstavo Zdravnica Roberta Ickeja v režiji Martina Kušeja in v postavitvi SNG Drama Ljubljana si velja ogledati.

Zgodilo se je točno to, kar smo napovedali prejšnji teden: na vrhu zveze Nato v Haagu so se pod pritiskom Američanov vsi, tudi Slovenčki, strinjali z dvigom obrambnih izdatkov – in to konkretno. Z dosedanjih najmanj dveh odstotkov BDP na vsaj 3,5 odstotka neposredno za obrambo plus 1,5 odstotka za t. i. odpornost, kot bi lahko rekli investicijam v vse, kar ni orožje, je pa povezano z obrambo in varnostjo.

Gradnja javnih najemnih stanovanj je ena prednostnih nalog Levice, vlada ji je šla na roke in povečala zmogljivost stanovanjskega sklada; nazadnje mu je namenila 100.000.000 evrov vredno dokapitalizacijo.

Stranka Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović iz Kranja, v javnomnenjskih anketah zelo pogosto dosega uvrstitev v državni zbor. V zadnji anketi Mediane bi jo obkrožilo 3,8 odstotka anketirancev, marca je dosegla celo 4,9 odstotka. Po drugi strani pa so ji vstop v parlament ankete kazale že leta 2022, a se na koncu ni uvrstila vanj.

Izjemen nos je imel Reporterjev urednik Silvester Šurla, ki jo je v teh dneh podurhal na počitnice na sever Evrope, od koder sodelavcem malce škodoželjno pošilja fotografije ljudi v puloverjih in bundah ter vremenske napovedi, ki kažejo temperaturo 13 stopinj Celzija.

Vojne, nasilje, spopadi, grožnje, atentati, obtožbe o genocidu … v poplavi šokantnih in tragičnih novic z Bližnjega vzhoda imamo občutek, da je ta del sveta sinonim za nedemokratični, avtokratski in konfliktni način urejanja družbenih vprašanj in da so bližnjevzhodne države od Turčije do Jemna, od Egipta do Irana, vse po vrsti skregane s človekovimi pravicami, svobodo tiska, da imajo volitve le za okras, medtem ko v resnici vse odločitve sprejemajo monarhi, generali ali verski voditelji.

Pogosto me znanci in prijatelji sprašujejo, za kaj pravzaprav gre zadnjih osem mesecev v Srbiji. Je to razkol med desnico in levico? Je to morda spopad med proevropskimi in proruskimi silami? Je to odnos med militantnim nacionalizmom in liberalno strpnostjo? Odgovor ni lahek. Rekla bi, da je ta državljanski upor precej različnih političnih in ideoloških barv. Gre tudi za vsakega po malem od prej naštetega. A skupni imenovalec tega državljanskega upora, pod vodstvom študentov, je, da gre za upor razsvetljenstva proti primitivizmu.

V sredo zjutraj se je svetovni epicenter kapitalizma zbudil in v grozi ugotovil, da se New Yorku obeta socialistični župan. Na izbiranju, kdo bo demokrate jeseni zastopal na županskih volitvah, je demokratični socialist Zohran Mamdani premagal druge izbrance politične, medijske in finančne smetane. Slednja je med ogorčenim grčanjem že začela pakirati prtljago, sporočilo Newyorčanov pa odmeva v že tako razmajani demokratski stranki.

Župana Ribnice sta na gasilski veselici napadla Roma iz Kočevja. Tisto noč sta jo skupila tudi policistka, ki takrat ni bila v službi, in malce pozneje še 16-letni srednješolec. »Zelo sem ji hvaležen, ker je bila tako prisebna in je v tistem trenutku odreagirala, kolikor je pač lahko, na povsem nepričakovan in neizzvan napad. Tako srčnih ljudi, ki so se v takšnih trenutkih pripravljeni odzvati tako, kot se je ona, bi si želel več v mojih krajih in seveda tudi v državi,« pripoveduje župan Samo Pogorelc. Z različnimi strankarskimi akterji se pogovarja o kandidaturi za poslanca prihodnje leto, odločitve o nadaljnji življenjski poti pa še ni sprejel.

Na proslavi ob dnevu državnosti sta se skupaj znašla večna nasprotnika v slovenski politiki, prvi predsednik države Milan Kučan in predsednik SDS Janez Janša. Prvi pred volitvami stavi na premierja Roberta Goloba, drugi se kot izzivalec predstavlja kot politik, ki ne izključuje. Kot alternativa obema se je prišel ponudit evropski poslanec Vladimir Prebilič, čeprav nima podpore pomembnih mož levega političnega pola. Razkrivamo, kaj se je dogajalo v ozadju proslave, kdo se je s kom družil in kdo koga ni niti pozdravil.

Predstavnik države, ki je med prvimi priznala novo slovensko državo, je prav pred dnevom državnosti predsednici republike predal poverilno pismo. S tem je novi apostolski nuncij Svetega sedeža v Sloveniji nadškof Luigi Bianco uradno nastopil mandat. Veliko diplomatskih izkušenj si je nabral leta 1960 v Italiji rojeni Luigi Bianco, nazadnje je bil apostolski nuncij v Ugandi, pred tem v Hondurasu, Etiopiji, Italiji, Egiptu, Argentini, na Hrvaškem ter v Španiji in Andori.

»Nekaj prihodnjih deset let Slovenija ne bo imela več koalicije s tremi strankami, ampak štirimi, petimi, morda celo več,« je pred dnevom državnosti v intervjuju za Radio Slovenija napovedala predsednica države Nataša Pirc Musar. Na isti dan je v lokalu Tisti plac v Ljubljani svoj vstop v državno politiko napovedal evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki namerava svojo stranko ustanoviti 18. oktobra, ko bo predstavil tudi svojo (novo) ekipo in program.

Mašne obleke, nasmejane evropske ministrice in ministri, bruseljski komisarji in drugi visoki gosti. Vsi so se 14. junija 2025 zbrali ob idilični reki Mozeli v Luksemburgu, na tromeji te male in uspešne države z mnogo večjima sosedama, s Francijo in Nemčijo. Kajti tukaj, na tej tromeji, blizu mesteca Schengen, so na krovu rečne ladje Marie-Astrid 2 pred štirimi desetletji, točneje, 14. junija 1985, ministri Nizozemske, Belgije, Luksemburga, Francije in Nemčije podpisali sporazum o prostem prehajanju meje brez osebnih kontrol.

Iran bo Izrael zravnal z zemljo. Benjamin Netanjahu bo pobegnil v ZDA, te ga iz lastnih računic z EU ne bodo želele izročiti Haagu. Iran bo pokoril Hamas in Palestincem vrnil njihovo ozemlje. Vstopile bodo ZDA in na sanjskih peščenih plažah zgradile novi Las Vegas. Vsi Palestinci bodo dobili odlično plačane službe kot krupjeji.

Kdor ni poslušal poslanskih razprav na junijski seji, je gotovo »marsikaj« zamudil. Vsega nisem ujela, saj navadni ljudje moramo tudi kaj narediti med celodnevnimi monologi poslancev. Razprava o umetni oploditvi samskih in homoseksualnih žensk sicer ni bila nič posebnega, levi za, desni proti, bistvena razlika med enimi in drugimi debatami pa je bila, da so desni za naravne stvari, torej v smislu, da naj ženske seksajo, ne pa se umetno oplojujejo, ne glede na to, kam sodijo in kar občutijo.

Bertolt Brecht in Kurt Weill: Opera za tri groše; SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana

Do rednih državnozborskih volitev nas loči le še devet ali deset mesecev. Bolj ko vstopamo v predvolilno obdobje, bolj se slovenski politični prostor polarizira, kar pomeni, da se bodo morale manjše stranke zelo potruditi za (vnovični) preboj v državni zbor.

V prejšnji številki Reporterja smo pisali o problematiki cestnih zastojev in rešitvah, ki jih predlaga aktualna vlada, med temi so tudi širitve avtocest s štiri- na šestpasovnice. Cestni promet bi bil bolj tekoč, če bi imeli v Sloveniji vsaj ustrezno železniško omrežje, po katerem bi lahko hitro potovali po državi. Zato smo ministrstvo za infrastrukturo vprašali, kakšni projekti so predvideni za hitrejše prometne povezave na železnicah in kdaj bodo realizirani.