Volivci bodo na referendumu o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, če bo seveda ustavno dopusten, odločali o legitimnosti nove oblasti. Gre za prvi in odločen premik politike in družbe v desno. Celotno polje politike in družbe se v tej polarizaciji že navzema jeze, besa, strahu in sovraštva.

Na referendumu bomo glasovali tudi o tem, ali je vlada res nastala s prevarami in pretvarjanji njenih akterjev, celo z izdajo volivcev in njihove volje. Od Janše, ki je zagotovil, da šibke, kaj šele manjšinske vlade ne bo sestavljal, Stevanovića, ki se je pri notarju zavezal, da ne bo sodeloval z Janšo, do Logarja, ki je dejal, da ga v enobarvni vladi ne bo. Volivci lahko po drugi strani izdajo sporočilo: vse to govorjenje o prevarah je navadno moraliziranje poražencev.

Populistični odgovor na populizem

V igri ni le preizkus moči nove parlamentarne večine – z zakonom sta bili testirani konsolidiranost in odpornost poslanske skupine Demokratov –, temveč temeljna družbeno-ekonomska paradigma politike desnosredinske vlade v oblikovanju. Interventni zakon je zasnovan kot prvi zajeten populistični desničarski odgovor politike na populistične politike levičarske vlade.

V ta zakonodajni poslanski sveženj so stranke bodoče vladne koalicije (brez Resnice) vključile še obsežen zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ni pa izključeno, da stranke, ki za mandatarja podpirajo predsednika SDS, ne pripravljajo še kakšnega presenečenja šokiranim poražencem.

Vlada Roberta Goloba in predvsem vladajoča stranka Gibanje Svoboda se ni kaj dosti trudila, da bi v nasprotjih med delodajalsko in delojemalsko stranjo posredovala korektno in z enako distanco do obeh.

Sašo Radej

Pred volitvami so to pristranskost celo priznali, saj so napovedali, da bodov drugem mandatu bolj pozorni do gospodarstva (predvideli so celo socialno kapico), a bilo je že prepozno. Svoboda si je v mandatu nakopala veliko močnih in vplivnih nasprotnikov predvsem iz krogov domačega in tujega kapitala.

Ti so aktivno podprli opozicijo, z interventnim zakonom pa se jim je zdajšnja večina v državnem zboru hitela oddolžiti. Ob tem, tokrat s popolnim neposluhom za sindikalno stran, le nadaljujejo neuravnovešeno obravnavo dela in kapitala. Politični konflikt se je ujel še s socialnim konfliktom, že so tu pozivi k nekakšni »osvobodilni fronti za današnji čas«.

Tako kot se za referendum povezujejo sindikati, so svoje vrste strnile tudi delodajalske organizacije. Kot bi oboji želeli sporočiti, da še naprej potrebujejo vsak svoje ministrstvo, ne pa, da je po novem ministrstvo za delo pridruženo gospodarstvu. Z omalovaževanjem socialnega dialoga politika tako le prispeva k polarizaciji v družbi.

Brez vsaj skupnega okvira razvojnega zasuka

Kot je pokazalo zadnje poročilo Umarja o kakovosti življenja, se Slovenija spoprijema s povečanjem nekaterih socialnih tveganj in še naprej zaostaja pri gospodarski razvitosti in kakovosti institucij. »Položaj se je izrazito poslabšal zlasti pri krepitvi virov za prihodnost in družbeni odpornosti, kar nakazuje na omejitve obstoječega modela razvoja – ne le v luči trenutnih makroekonomskih šokov, temveč tudi širšega preoblikovanja globalnega ekonomskega modela.«

Žal tudi po volitvah Slovenija ostaja brez minimalnega skupnega okvira razvojnega zasuka, ki bi vodil do ekonomskega preboja. Nova oblast ob sproženi polarizaciji naravnost cveti, njeni predstavniki se zgražajo nad protidelavskimi sindikati, ker naj bi zakon nikomur nič ne jemal, nasprotno.

Odprto ostaja vprašanje, kakšen bo odziv nove oblasti, ko bo njen ekonomski populizem zakoličen z interventnim zakonom prej ali slej trčil na fiskalno krizo države in verodostojnost pred finančnimi trgi.

Odrekli so se takojšnjemu dvigu splošne davčne olajšave

Nova oblast, ki za zdaj prevladuje le v državnem zboru, ve, da se referendumski preizkušnji ni mogoče izogniti. Izkušnje govore v prid temu, da je z njo bolje in lažje opraviti takoj na začetku mandata, saj že po pol leta vsaki vladi padejo ratingi priljubljenosti. V zakon so tako na hitro vnesli ukrepe z vseh vetrov; iz nekaterih pojasnil se vidi, da so se pri tem morali zadrževati, pričakovanj je bilo mnogo.

Robert

Predsednik NSI Jernej Vrtovec je na Facebooku (novinarjem se že nekaj tednov izogiba, komunicira prek družbenih omrežij) pojasnil, da veliko sprememb terja sistemski pristop in je prav, da se jih loti vlada. Tako so se, denimo, odrekli takojšnjemu dvigu splošne davčne olajšave. NSI v predvolilnem programu predlaga najprej dvig olajšave na 8000 evrov.

Obdavčitev kapitala in premoženja v Sloveniji je nizka, tega se ni znala lotiti zadnja leva vlada, nova desna pa se okoli tega niti ne bo trudila. Da ne bo davka na nepremičnine, ki bi bile primerljive z razvitimi državami, so v SDS in NSI povedali že pred volitvami.

Interventni zakon kot poprava krivic

Ko je t. i. tretji blok v državni zbor vložil interventni zakon, je deloval kot presenečenje – neupravičeno. V intervjuju dober teden pred volitvami nam je predsednik NSI Vrtovec pritrdil, da je zakon, s katerim bodo odpravili škodljive posledice zakonov prejšnje vlade, v posameznih elementih že napisan.

Posledice slabe zakonodaje, sprejete pod Golobovo vlado, je treba nemudoma odpraviti in sočasno sprejeti zakone, predvsem glede davkov, ki bodo ljudem omogočili, da lahko od svojega dela žive bolje. Kot je še dejal, so ekipe za sleherno področje, ki ga bodo koalicijsko usklajevali, pripravljene, saj bo že v prvih stotih dneh treba sprejeti ključne razvojne ukrepe.

Na naše vprašanje, ali so izračunali, koliko proračunskega denarja jih bo to stalo, je Vrtovec odvrnil, da okoli 800 milijonov evrov. Tudi prvak SDS je pred volitvami pomahal s ključkom, na katerem je imel, kot je dejal, že napisanih vrsto ukrepov nove vlade.

Potemtakem ne bo držalo, da so omnibus zakon potegnili iz petnih žil. Rojeval se je globoko v opoziciji, treba je bilo le določiti njegov okvir in širino. Vsega, kot je obžaloval Vrtovec na Facebooku, »žal ni mogoče odpraviti z enim zakonom«. Z zakonom, je še dodal, so »dejavno pristopili k odpravi krivic preteklih štirih let«.

Sašo Radej

Spomniti velja, da je predsednik Demokratov Anže Logar še kot predsedniški kandidat nasprotoval takšnemu revanšizmu rekoč, da vsaka naslednja oblast izniči vse po vrsti, kar je naredila prejšnja.

Demokrati, je dejal neštetokrat, želijo vzpostaviti nov standard delovanja, kjer se reforme ne ustavijo ob menjavi oblasti, temveč postanejo dolgoročni standard države. Zdaj je tudi sam vprežen v to izničevanje, kar je bila vstopnica v četrto Janševo vlado. Med vsemi poslanci Demokratov naj bi takšen pristop ne bil pospremljen z navdušenjem.

Vizija vitke države

Interventni zakon po besedah prvaka SDS razbremenjuje vse, v prid bo »praktično dvema milijonoma ljudem: upokojencem, ker bodo imeli višje pokojnine (manj obremenjene), delavcem, ker bodo imeli plačo, ki bo imela večjo kupno moč, in vsem tistim, ki čakajo v dolgih čakalnih vrstah, ker bodo prej prišli do zdravnika.«

Kako to, da tak radodaren zakon ni prišel na misel že kakšni drugi vladi in ne le odhajajoči? Odgovor je v vitki državi: že res, da uzakonjeni ukrepi izdatno posegajo v strukturo proračunskih izdatkov, drži pa tudi, da je zakon napisan za drugačno vladanje, kot smo ga gledali v zadnjih štirih letih, razlaga svojo vizijo prihodnji mandatar.

Delalo se bo tudi na odhodkovni strani, kajti stroški za funkcioniranje države so previsoki. Pod besedama debirokratizacija in decentralizacija se skrivajo obsežni ukrepi, ki bodo dodali k temu, da bo funkcioniranje države cenejše in kakovostnejše, napoveduje prihodnji mandatar.

Kot je še dejal Janša, bo nova vlada te politike izvajala ob predpostavki, da je javnofinančno stanje države takšno, kakršno slika minister za finance. Če je slabše, bodo potrebni fiskalni ukrepi, ki jih bodo izvajali ob pripravi proračunskih dokumentov.

Kompenzacijski ukrepi bi morali biti del »interventnega« zakona

Predstava Fiskalnega sveta o zdravju slovenskih javnih financ (na ta organ so se pri kritiki Golobove vlade naslanjale stranke, ki zdaj sestavljajo vlado) je drugačna, bolj konservativna oziroma previdna od logike predsednika SDS. Njegov predsednik dr. Davorin Kračun, prihodnje leto mu poteče drugi in zadnji mandat, je pričakoval, da bodo takšni fiskalni (kompenzacijski) ukrepi že del »interventnega« zakona.

bobo

Zakaj jih, če o njih govorijo in jih napovedujejo, niso vključili že v zakon in primerno ovrednotili njihove teže? Samo tako bi bil fiskalno uravnotežen in bi ustrezal merilom strokovne priprave. Je pa jasno, da takšnega lahko pripravi samo vlada.

Janša se ponaša s tem, da bodo on in njegovi vladali drugače – napovedal je »obsežne ukrepe« – in s tem znižali stroške delovanja države. In kaj če boj za vitko državo, ki naj bi v državni proračun prinesel nazaj tisto, kar bo zmanjkalo zaradi manj pobranih davščin in prispevkov, ne bo uspešen?

Ob njegovih besedah je nekdanja premierka v fiskalno kriznih časih (Slovence in Slovenke je morala bančno razlastniniti) Alenka Bratušek pomislila na še en Janšev omnibus varčevalni zakon – pravimo mu ZUJF.

Ekonomika ponudbe

Logika davčne in vsakršne razbremenitve je v tem, da ljudem ostane več denarja, ki ga bodo potrošili in s tem pognali gospodarsko rast, saj večja poraba pomeni večje povpraševanje. Podjetja prodajo več blaga in storitev, povečajo se njihovi prihodki.

Uspešna podjetja se širijo, investirajo v nove projekte in zaposlujejo dodatne ljudi. A že odhajajoča vlada je imela težave s to »verižno reakcijo«. Višja minimalna plača in nasploh višje plače skupaj z božičnico in drugimi prejemki ni, tako kot so pričakovali, dvignila potrošnje.

bobo

Težava je v tem, da je rast plač v Sloveniji precej višja od rasti produktivnosti, kar slabi konkurenčnost in odvrača investicije. Sicer pa naj spomnimo na poskus »mini proračuna« britanske premierke Liz Truss in njenega finančnega ministra jeseni 2022.

Uveljaviti sta skušala agresivno obliko ekonomike ponudbe s hkratnim znižanjem davkov za najbogatejše in podjetja brez jasnega vira financiranja. Poteza je povzročila hud pretres na britanskih finančnih trgih, skokovito rast stroškov zadolževanja, padec vrednosti funta in rekorden propad njene vlade v slabih dveh mesecih.

Lotrič: v štirih letih 10 tisoč manj v javni upravi

Predsednik državnega sveta in stranke Fokus Marko Lotrič – na volitvah ni kandidiral, v javnosti pa vse pogosteje zagovarja stran, ki sestavlja vlado – je na nacionalnem radiu dejal, da je tudi državni svet od ministrstva za finance prejel poziv, naj zaradi primanjkljaja v proračunu zniža izdatke.

Ker je bil državni svet dve leti prikrajšan za pol milijona evrov (s tem je bil tako kot računsko sodišče kaznovan za svoje delo) in ker od ministrstva večkrat ni prejel pravilnih izračunov (denimo glede zakona o čezmejnem opravljanju storitev in zakona o dolgotrajni oskrbi), njegov predsednik napoveduje, da se tudi na vnovični poziv ministra Klemena Boštjančiča ne bodo odzvali.

»Določen denar« bodo pridobili s prevetritvijo izjemnih pokojnin, ki ne temelje na vplačanih prispevkih, pravi Lotrič. (Pri tem velja omeniti, da je prav lani sprejeta pokojninska reforma končno onemogočila dedovanje borčevskih pokojnin, tj. družinskih oziroma vdovskih dodatkov po pokojnih borcih NOB.)

Robert Balen

Ko so za pet ministrstev skrčili vlado, so, tako pravi Lotrič, napovedali mehko upokojevanje: ob upokojitvi uslužbencev bi se »ne zaposlovalo ena na ena, temveč z zamikom«. V štirih letih bi po Lotriču s tem za 10 tisoč zmanjšali število zaposlenih, kar bi bistveno prispevalo k vitkejši javni upravi.

Ker v oceno javnofinančnih posledic predlagatelji zakona niso vključili posledice izplačil polne pokojnine ob ohranitvi zaposlenosti (po oceni ZPIZ znašajo na letni ravni 550 milijona evrov, tj. šest odstotkov prihodkov ZPIZ), je bil na radijskem soočenju deležen nasveta državnega sekretarja ekonomista Igorja Feketija, naj se o tem pozanima pri direktorju ZPIZ Marijanu Papežu. Lotrič je nemudoma odvrnil, da so z njim v stalnem stiku.

Kaj je kaos in kaj normalnost?

»Naslednja vlada mora Slovenijo izvleči iz kaosa in jo utiriti v normalnost in red. Država in njeno gospodarstvo potrebujeta stabilnost, ne pa levičarskega aktivizma in zmede,« nam je v pogovoru pred volitvami dejal strateg t. i. tretjega bloka predsednik NSI Jernej Vrtovec, ki je v državni zbor vložil interventni zakon, brez svojih dopolnil pa ga je podprla SDS.

Vlada mora vladati, imeti cilj, vizijo in biti pri njenem izvajanju odločna. Nasprotniki zakona so prepričani, da zakon v svojem aktivizmu in revanšizmu spravlja državo v kaos in potiska prek javnofinančne vzdržnosti.

Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije

Nekdo z 10 tisoč evri plače (120 tisoč na leto), na katerega bo socialna kapica pozitivno učinkovala, zdaj plača 21-krat več dohodnine kot nekdo z minimalno plačo. Ob uvedbi kapice in ker se bo dohodninska osnova še povečala, je to 24-krat več plačila dohodnine kot z minimalno plačo; njegov neto dohodek pa je petkrat večji.

Zdaj plača 6,7-krat več socialnih prispevkov kot nekdo z minimalno plačo. Po novem bo plačal petkrat več. Mar te številke ne govore v prid tega, da je oseba solidarna? Govoriti, da ni solidarnosti, to je gostilniška debata. Fovšija.

Erik Brecelj: »Zdravstvena blagajna je še edini fond denarja, ki ga je treba oropati«

Kirurg in onkolog Erik Brecelj, le še nekaj tednov predsednik strateškega sveta za zdravstvo, se je v oddaji TV Slovenija Marcel lotil strank, ki so spisale interventni zakon, v delu, ki se nanaša na zdravstvo, pa tudi sicer namene nove oblasti v tem resorju.

Zdravstvena reforma je ustavljena, zdaj se bo spopadalo in uničevalo, da se dokoplje do nekaj sto milijonov zdravstvenega denarja, je dejal. V času ministrice Valentine Prevolnik Rupel je bilo sprejetih najmanj 17 zakonov in drugih uredb, zato reforme nova oblast vendarle ne bo zmogla »sesuti kar čez noč«.

Čeprav ne množično, kot se straši in laže, bodo zdravniki odhajali iz javnega zdravstva služit zasebnikom. Brecelj je spomnil na radiologe, ki so pred meseci odhajali iz javnega sektorja. Prek strateškega sveta so pritisnili na vlado, se obrnili na zdravstveno zavarovalnico (ZZZS) in uspelo jim je znižati stroške radioloških storitev.

Primož Lavre

»Kar naenkrat ni bilo več odhajanja radiologov k zasebnikom. Zdaj je ta lov spet odprt, v Mariboru je sedem radiologov napovedalo odhod.« Po njegovih besedah imamo radiologe, ki potegnejo mesečno 30 tisoč evrov neto in več; ni jih malo, ki bi si tega prav tako želeli.

Zasebniki bodo služili, vprašanje pa je, ali bo medicina, ki jo nudijo, res tako vrhunska, da bi jo morali plačevati in s tem uničevati javno zdravstvo. Brecelj dvomi, ali opravljajo storitve, ki so strokovno res potrebne.

»Ljudje, ki imajo čudovite sezname samoplačniških storitev, zdaj pametujejo, da je treba v javnem zdravstvu krajšati čakalne dobe. To lahko narediš enostavno: zapreš svojo zasebno ustanovo in greš delat v javni zavod in boš tam krajšal čakalne vrste.«

»Zasebni sektor je pomemben, je del zdravstvene mreže in tako bi se moral obnašati. Ne more pa upravljati javnega zdravstva. Skušal je tudi pod prejšnjo vlado, prek zdravniške zbornice in Fidesa, pod to vlado pa bo očitno šel 'do daske'.« Kot je dejal Brecelj, je zdravstvena blagajna še edini fond denarja, ki ga je treba oropati.

»Imeli smo privatizacijo gospodarstva, vemo, kako se je končala, imeli smo sanacijo bank in tudi zanjo vemo, kako se je končala. Direktorji bank se nam režijo, ker smo bili taki bedaki, da smo vanje zmetali skoraj pet milijard evrov. Zdaj imamo še ZZZS, ki ga je treba raztrgati.«

Primož Lavre

Zasebno zdravstvo je po besedah Breclja še vedno razmeroma šibko, skrbi ga paraliza ZZZS, nepotrebno razmetavanje z denarjem, predvsem pa bo paralizirano javno zdravstvo, obtičalo bo v statusu quo in čakalo bo boljše čase. »Spet bomo čakali na normalno vlado, ki se bo zavedala, da je javno zdravstvo pomembno za vse državljane, ne le za tisti odstotek, ki si mora kupiti nove jahte. Izgubljena priložnost za Slovenijo. Ampak, dragi moji: želeli ste, imejte.«

Potrdili prvi vsebinski zakon, pa vlade sploh še ni

Predsednik NSI Jernej Vrtovec o tem, kako bo interventni zakon izboljšal življenje državljanov:

UPOKOJENCI*

- ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo

- zaposleni upokojenci dobijo polno pokojnino

SAMOZAPOSLENI

- minimalni prispevki za letne prihodke do 18.000 evrov

- ugodnejši pogoji in obdavčitev za normirance

POPOLDANSKI S. P.

- ni več prispevka za dolgotrajno oskrbo (od dejavnosti)

- ugodnejši pogoji in obdavčitev

ČAKAJOČI NA ZDRAVSTVENO STORITEV

- krajšanje čakalnih vrst (zaradi odprave omejitev dela zdravstvenih ustanov in zdravnikov)

SOBODAJALCI

- zamrznitev zakona o gostinstvu in s tem odprava omejitev za turistično oddajanje

NAJEMNIKI in NAJEMODAJALCI

- znižanje davka od oddaje na 15 odstotkov

- znižanje davka na 5 odstotkov za oddajanje mladim

RAZVOJNI KADRI

- razvojna kapica nad 7500 evrov bruto plače

VSI

- pocenitev hrane in energije (s sklepom vlade)

* Izpuščeno je samodejno prenehanje delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino. Delovno razmerje bi v tem primeru lahko nadaljevali le s soglasjem delodajalca. (op. a.)

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter