Z desnico imajo tudi veliko več skupnih stališč kot z odhajajočo levo koalicijo. Podpira tudi predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki so ga vložile bodoče vladne desnosredinske stranke.

Pogovarjali smo se tudi o aktualnem dogajanju v državnem zboru, v čem se Resnica razlikuje od desnice, zakaj je zaprla veterinarsko ambulanto, še prej pa se poslovila kot vodja zavetišča za živali, ter kakšni so njeni politični načrti.

Pred dnevi ste objavili fotografijo, kako na kavču sedite skupaj s poslancem NSI Aleksandrom Reberškom. Ste v vaši poslanski skupini končno dobili kavč?

Ne, do tega kavča nismo prišli. Sama osebno nasprotujem temu, da bi se na stroške državnega zbora, torej iz proračuna, naročil nov kavč. Če se bo našel kakšen rabljen, ga bomo poskusili namestiti v našo pisarno, čeprav trenutno zanj niti nimamo prostora.

Kolikokrat pa sedite na kavču v kabinetu predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića?

Zoran z nami sedi za mizo v poslanski pisarni Resnice, v njegovem kabinetu pa sem bila do zdaj dvakrat. Ampak vrniva se k prejšnjemu vprašanju. Fotografija s poslancem Reberškom je zelo simbolična in pomenljiva.

V kavču sem našla prispodobo za pretirano trošenje iz javne blagajne in ta prispodoba se je zelo dobro prijela. Vsi ti prisluhi, ki smo jih slišali pred volitvami, so nekako potihnili. Še vedno ne vemo, kaj je s tistimi izjavami, kam so šli vsi ti milijoni, kaj je z vsemi aneksi in kam je šel ta denar.

Ko smo sedeli na drugi seji skupnega odbora, mi je po uri in štiridesetih minutah poslušanja razprave z leve strani, posebej kolegice iz Levice, preprosto prekipelo. Predvsem zaradi sprenevedanja, kot da denar za delovanje države in socialne države ne prihaja iz gospodarstva, ampak kar iz zraka.

Primož Lavre

Ta prispodoba s kavčem kaže tudi na odnos ene poslanske skupine do gospodarstva in na določeno brezbrižnost, kot da se ne zavedamo, od kod prihaja denar.

Podobno velja za našo skupno blagajno. Ne gre samo za to, da je treba zmanjšati davčno breme. V naslednjem koraku bo treba zelo natančno pogledati tudi, kje nastajajo največji odlivi. Magične palčke nima nihče, se je pa treba tega lotiti.

Predsednik Stevanović vam očitno zelo zaupa. Stranko ste predstavljali tudi na televizijskih soočenjih. Po njegovi izvolitvi ste prevzeli vodenje poslanske skupine. Ste njegova desna roka?

Pa ne edina. Ima več desnih rok. Kot nova stranka delujemo brez utečenih, rigidnih struktur, zato smo mu vsi precej blizu, kar je morda za koga nenavadno. V drugih strankah stvari pogosto potekajo po stopnjah oziroma nivojih. Mi pa kot poslanska skupina sedimo skupaj za isto mizo in vsak ima pravico do besede in glasu.

Članica stranke ste pet let, za poslanko ste se potegovali že na prejšnjih volitvah. Takrat ste bili v Resnici glavni nasprotniki ukrepov, ki jih je proti epidemiji kovida sprejela takratna Janševa vlada. Kako boste ravnali, če se bomo vnovič znašli v epidemiji?

Morda je bilo videti, kot da je bila to edina točka našega programa, vendar ni bilo tako. Mi smo imeli že pred štirimi leti zelo razdelan program, celo bolj razdelan kot marsikatera stranka odhajajoče koalicije.

Dobro je, da smo tokrat zraven, ker smo lahko tudi tisti, ki določene ukrepe ustavimo ali vsaj zahtevamo treznejšo razpravo o njih. Po vsem svetu so se sprejemali ukrepi. Res je, bilo je veliko neznank, vendar bi bilo v nekaterih primerih mogoče ravnati bolj racionalno.

Tudi znotraj stranke nimamo vsi popolnoma enakih pogledov na to obdobje. Kot veterinarka in vendarle tudi kot nekdo z znanstvenim ozadjem imam na to nekoliko svoj pogled. Imamo pa tudi člane, ki so do znanstvenih dognanj precej bolj skeptični, in tudi s tem moramo znati živeti ter pluti skozi te razprave.

Če bi se zgodilo kaj podobnega, moramo najprej razumeti, da je osnovno načelo znanosti dvom. Če dvoma ni, potem ne pogledamo nobene druge možnosti, nobene druge raziskave, ampak trdimo, da obstaja samo ena sveta resnica. Zame se tam znanost konča.

Mene je najbolj zmotilo to, da razprava ni bila dopuščena. Prihajali so različni znanstveni izsledki, vendar je bila javna razprava skoraj popolnoma zaprta, kot da obstaja samo ena dovoljena razlaga. To zame ni znanost.

Kako vaši volivci sprejemajo sedanje poteze vaše stranke? Brez glasov SDS Stevanović ne bi bil predsednik državnega zbora. Tudi Janez Janša najbrž ne bo premier brez glasov vaše stranke. Kako boste glasovali vi osebno?

Jaz bom Janeza Janšo podprla za mandatarja in tudi povem, zakaj. Na volitvah smo dobili pet poslancev, 85 pa jih ni naših. Pogajali smo se z eno in drugo stranjo. Z Gibanjem Svoboda smo bili na pogajanjih celo štirikrat ali petkrat, vendar nismo prišli nikamor. Ko smo se pogajali z drugo stranjo, pa smo se uspeli približati pri programskih izhodiščih.

Zavedati se moramo, da bi lahko svoj program v celoti uresničili samo, če bi imela Resnica večino poslancev, torej vsaj 47. Tako pa nas je pet. Če želimo iz našega programa karkoli uresničiti, se moramo obnašati državotvorno. V nasprotnem primeru bi lahko bili povod za predčasne volitve, česar si ne želimo.

V vlado ne gremo, to smo obljubili našim volivcem. Želimo pa uresničiti čim več svojega programa v okviru, ki ga bomo kot pet poslancev imeli pri sodelovanju.

Boste tudi prispevali podpise za Janševo mandatarstvo?

Izstop iz Svetovne zdravstvene organizacije bo absolutno eden izmed predlogov v tej sestavi državnega zbora. O časovnici s prispodobo iz narave: tudi seme posadiš v zemljo takrat, ko je dovolj ogreta, zrahljana in pognojena.

Se boste na glasovnicah spet označevali z zvezdicami?

Kolikor sem prebrala zakonodajo, mora biti iz glasovnice jasno izražena volja. Če je volja jasno izražena, je lahko ob tem narisano marsikaj, bistveno pa je, da je izbira nedvoumna.

Svoboda predlaga spremembo poslovnika, s katero bi to prepovedali.

Jaz bi šla celo v drugo smer. Zakaj mora biti glasovanje sploh tajno? Zakaj skrivamo, kdo je za koga glasoval? Dajmo o vsem glasovati javno.

Predsednik Stevanović je pred kratkim na Pop TV omenil, da so v Svobodi skušali podkupiti tri vaše poslance. Vi niste med njimi? So vam kolegi zaupali podrobnosti, kdo je kaj komu ponujal?

V zvezi s tem v poslanski skupini še iščemo primerno rešitev. Ko jo bomo našli, bomo javnost o tem tudi ustrezno obvestili.

Mimogrede, ste o grožnjah v anonimnem pismu, ki so vam ga poslali iz Domžal, kjer piše, da vas bodo domačini, ki vas ne marajo, nadzirali, obvestili policijo? Kako se je odzvala?

Pismo je pri odvetniški družbi, ki bo izvedla nadaljnje korake. Vsaka prijava bi bila zoper neznanega storilca. Ker pa zbiramo še dodatno dokazno gradivo, čakamo na nadaljnja navodila odvetniške družbe.

Ob tem pa moram dodati, da imam v svojem kraju zelo veliko podporo. Ko grem med ljudi, so me veseli, mi stiskajo roke, po kakšni seji mi pripravijo celo sprejem. Zato sem prepričana, da me domačini zagotovo ne bodo nadzorovali.

Primož Lavre

To pismo je očitno prišlo od nezadovoljnega posameznika. Po tem, kar slišim od poslancev drugih strank, tudi sami iz Domžal redno prejemajo podobna pisma, napisana s tresočo roko. Očitno gre za človeka, ki mu v življenju nekaj manjka.

Se je morda že razkrilo, kaj je bil tisti beli prah, ki ste ga našli na glasovalni napravi prvi dan, ko ste si ogledali vaš poslanski sedež v državnem zboru?

Ne, nismo ugotovili, kaj je bil ta beli prah. Naslednji dan je do mene osebno prišla zaposlena iz državnega zbora in se mi za situacijo opravičila. Bel prah je bil samo na moji glasovalni napravi, na nobeni drugi. Glede na to, da so nam bila mesta že določena in so bile na njih z verižico pritrjene kartice z imeni in priimki, mi to res ni bilo všeč. Nikjer drugje takega belega prahu ni bilo.

Vi veljate za bolj desno poslanko oziroma bližje desnici kot levici. Zakaj ste izbrali Resnico, ne pa SDS, NSI ali SLS?

Meni je bližji neposreden način komunikacije, kakršnega imamo v stranki Resnica. Nimam nič proti tem strankam, morda sem bila v preteklosti celo njihova volivka, saj imajo v več točkah zelo podoben program.

Vseeno pa naš program malo bolj izrecno poudarja suverenizem, torej to, da se osvobodimo hlapčevstva do nekaterih mednarodnih organizacij.

Je trojček Resnica, NSI in Demokrati, ki je nastal po volitvah, most do četrte Janševe vlade?

S tem ste mi že sami sugerirali odgovor, saj na to težko odgovorim negativno. Po volitvah smo pregledali programska izhodišča in dejansko našli največ skupnih točk s trojčkom NSI-SLS-Fokus in s stranko SDS. Edino vprašanje pri političnem sodelovanju je, ali smo pripravljeni podpreti njihove predloge in ali so oni pripravljeni podpreti naše. Tukaj ni nobene posebne romantike.

V čem se Resnica razlikuje od desnice? Samo po zunanji politiki?

Velika razlika je predvsem v načinu delovanja. Če se včlaniš v stranko s starimi strukturami, si lahko član več let, preden te kdo sploh vpraša za mnenje. Mi smo v zadnjih štirih letih, od prejšnjih volitev naprej, aktivno vključevali strokovnjake z različnih področij ter naš program sproti dopolnjevali in prilagajali aktualnim izzivom.

Tudi pri zunanji politiki si z desnimi strankami nismo nujno tako zelo različni. Nikakor si ne želimo podpirati tujih vojn po svetu na račun višjih davkov, ki jih plačujejo državljani. Mislim, da se tukaj lahko marsikdo strinja.

Vaš predsednik je napovedal obisk v Moskvi. Zakaj ne obiska v Kijevu? Ali to pomeni, da je Resnica na strani Putina in Rusije, ne pa napadene Ukrajine?

Mi smo na strani miru. To smo povedali večkrat, v vseh predvolilnih soočenjih, zapisano pa je tudi v našem programu. Zakaj Slovenija ne bi bila mirovni posrednik? Zakaj moramo vsakič, ko pride do vojne, takoj izbrati stran, kot da smo na nogometni tekmi?

Naš predsednik je napovedal, da bo šel tudi v Moskvo, z namenom vzpostavitve enakovrednega odnosa. Naša vlada v odhodu očitno raje pošilja denar v Ukrajino in se je postavila na eno stran. Zakaj ne bi poskusili vzpostaviti ravnotežja in odpreti poti do mirovnih pogajanj?

Vse, kar se dogaja v okviru EU, je vedno znova samo dogovor o dodatnem financiranju vojne. Z orožjem pa ne moreš kupovati miru. Kako bomo kogarkoli prepričali, naj pride k nam v Slovenijo, če obeh strani ne bomo obravnavali enakovredno in če nihče ne gre tudi v Moskvo?

Boste vztrajali pri referendumu o Natu in izstopu Slovenije iz Svetovne zdravstvene organizacije?

Izstop iz Svetovne zdravstvene organizacije bo absolutno eden izmed predlogov v tej sestavi državnega zbora. O časovnici s prispodobo iz narave: tudi seme posadiš v zemljo takrat, ko je dovolj ogreta, zrahljana in pognojena.

Kaj pa boste storili, če državni zbor ne bo razpisal referenduma oziroma če vlada ne bo sprejela sklepa o izstopu iz Svetovne zdravstvene organizacije?

Na to sem pravzaprav že odgovorila s svojo prispodobo.

Katera tuja stranka vam je vzor? Imate se za suvereniste. V kateri evropski politični skupini vidite Resnico?

O tem se bomo izjasnili, ko bo prišlo do tega. Stvari se spreminjajo, tudi politične skupine so žive, spreminjata se njihova sestava in njihovi pogledi. To ni nekaj fiksnega, da bi lahko danes rekli, da bomo vedno enako opredeljeni.

Ko bomo imeli evropske poslance, bomo sprejeli ustrezne odločitve. Za zdaj pa so naše vodilo slovenski ljudje in naši volivci. Tudi sama si vzamem veliko časa za osebni stik z ljudmi, ki so me volili. Poslušam jih, sprejemam njihove poglede in njihove skrbi.

Žal pa takrat, ko skušam njihovo sporočilo povedati v državnem zboru, doživim zelo grde napade na družbenih omrežjih. Nekateri ne sprejemajo, da so moja stališča tudi stališča Slovencev, slovenskega podeželja in mojih volivcev.

V enem od intervjujev ste omenili, da vas je poslanka Svobode Lena Grgurevič poučevala o politiki. Vas je nagovarjala, da podprete Roberta Goloba za mandatarja?

Ne morem reči, da je šlo za vsiljevanje. Bilo je več prijaznih vabil na kavo takoj po volitvah. Na ta vabila sem se tudi odzvala, saj sva blizu doma in je higienično, da se vsaj pogovarjamo.

Toda pogovor je potekal izrazito pokroviteljsko, v smislu, kako naj razmišljam. Pri meni je bilo to sprejeto negativno, ker nisem od včeraj. Navsezadnje imam 20 let delovnih izkušenj in tak način pogovora mi ni blizu.

Primož Lavre

Raje imam pogovore, kjer jaz nekaj povem, sogovornik nekaj pove in si dopuščava možnost, da vsak izrazi svoje mnenje. Ne pa, da je moje stališče že vnaprej sprejeto kot ničvredno ali nepomembno.

V državnem zboru ste prevzeli vodenje odbora za kmetijstvo. To področje dobro poznate, saj ste po poklicu veterinarka, doma imate samooskrbno kmetijo. Imeli ste veterinarsko ambulanto, vendar ste jo zaprli. Zakaj?

Zakonodaja je predvidela nove, praktično nemogoče pogoje za delo, zato nisem več našla navdiha za delovanje v takšnem sistemu. V veterini še vedno velja ureditev javne veterinarske mreže, ki se brezplačno prenaša na zasebne veterinarske ambulante.

Država od koncesionarjev pričakuje tudi brezplačno delo, določa urnike, pogoje za delo in število zaposlenih. To je v nasprotju z logiko gospodarskih družb, ki bi morale same določati pogoje za svoje delo.

Nesorazmerje med javnim in zasebnim je šlo v veterini tako daleč, da smo veterinarji vložili ustavno pobudo za spremembo nekaterih pravil, ki jih je sprejela odhajajoča vlada in z njimi še dodatno otežila delo v veterini.

Predpisala je dežurstvo (obvezno stalno pripravljenost) v javni veterinarski mreži, ne da bi ga plačala. Mi pa moramo zaposlenega, ki dežura, plačati sami. Da lahko plačamo zaposlenega, moramo pokrivati tudi svoje stroške.

Potem pride še stranka brez denarja, živali pa smo dolžni pomagati iz moralnih razlogov. Dober veterinar je pogosto slab gospodarstvenik, ker ne more odkloniti bolne ali poškodovane živali, ne glede na finančno situacijo lastnika.

Nekateri veterinarji si pomagajo s trgovino in izgubo pokrivajo s prodajo hrane ter različnih pripomočkov za živali. Ta dilema je bila zame prevelika in je nikomur ne privoščim.

Nekaj časa ste vodili tudi zavetišče za živali v Mariboru. V Mladini so zapisali, da ste morali oditi zaradi neprimernega odnosa do živali in sodelavcev, zaradi česar ste napovedali tožbo. Nam lahko pojasnite, kaj je bil vzrok za vaš odhod?

V Mladini so objavili popravek tega članka, sicer na neprimernem mestu, med pismi bralcev. Dejstvo je, da so se protesti v Mariboru začeli že tri mesece prej, preden sem prišla v zavetišče, in sicer decembra 2011 (jaz sem pričela delati 1. marca 2012).

Društvo za zaščito živali Maribor je imelo blokirane račune, saj že dalj časa niso imeli poravnanih računov za tekoče stroške. Na občino Maribor so pritiskali, naj jim te stroške ponovno financirajo, kot že v preteklosti. Zaradi tega se je občina odločila, da zavetišče za živali preda v upravljanje javnemu podjetju, objavili so razpis za prevzem koncesije.

Na razpis sta se prijavili Snaga Maribor in Mačja hiša iz Celja, ki je kasneje vztrajala, da izbor ni bil izveden pravilno. Koncesijo za upravljanje Zavetišča za živali Maribor je dobila Snaga, kar je sprožilo močne proteste.

Takrat sem delala v zavetišču Gmajnice, imela sem več let delovnih izkušenj v zavetišču za živali, zato sem se v želji po delu bližje doma prijavila na razpis vodje Zavetišča za živali Maribor in bila izbrana.

Ko sem februarja 2012 prišla na delovno mesto, so me protestniki pljuvali in preklinjali že na vhodu. Preden bi me sploh spoznali. Takoj po pregledu zavetišča smo skupaj s Snago ugotovili več hujših nepravilnosti, hudo bolne živali brez vsake terapije, izbruh mikrosporije pri 100 odstotkih mačk in 60 odstotkih psov (testiranje je bilo v celoti opravljeno na Veterinarski fakulteti v Ljubljani), gliste, ki so ležale okoli pasjih boksov, v karantenah pa ni bilo ne duha ne sluha o razkužilih ali obvezni dezbarieri, stene so bile umazane z živalskimi iztrebki.

V kleti zavetišča smo našli večje kupe gnile hrane, preperele odeje, podgane in celo dve mrtvi mački. Večje število ljudi, ki tam niso bili zaposleni, je imelo ključe objekta, po njem so se prosto sprehajali.

Mačja hiša je s tožbami in javnimi pritiski nadaljevala še celo leto, mislim da celo do decembra 2012, v vsem tem času pa sem doživljala tudi nasilne napade tistih, ki so nasprotovali temu, da koncesijo obdrži Snaga.

Po šestih mesecih pogodbe nisem podaljšala. Odšla sem sama, nihče me ni odpustil. Vse to so informacije javnega značaja, ki jih lahko pridobi vsak, ki želi. Težava je v tem, da nekaterim bolj služi razširjanje laži, zato ne želijo preveriti, kaj je res in kaj ne.

Primož Lavre

V šestih mesecih dela v zavetišču za živali Maribor sem imela več temeljitih inšpekcijskih pregledov in pri nobenem niso našli nepravilnosti. Prav tako nisem nikoli odločala o evtanaziji živali, saj zavetišče ni imelo svoje veterinarske ambulante.

Živali so oskrbniki vozili v veterinarsko bolnico Maribor, kjer so prejele ustrezno terapijo ali bile uspavane z namenom preprečitve trpljenja ob hujših poškodbah ali če so bile neozdravljivo bolne.

Zanimivo je tudi to, da je v enakem obdobju (torej šest mesecev) leto kasneje bilo uspavanih trikrat več psov, in to celo znotraj zavetišča, pa o tem ni bilo nobenega članka, nobenega protesta, nobenega javnega pritiska.

Ponovno, vse te informacije so javne in se jih lahko pridobi na zahtevo. Takšne diskreditacije, kakršnih so sposobni nekateri posamezniki, so ogabne. Kot človeka, ki je vse življenje posvetil skrbi za živali, me takšna blatenja zelo bolijo.

Na štajerski avtocesti je zaradi obnovitvenih del in zapor večkrat prometni infarkt. Koliko časa potrebujete do Ljubljane in nazaj domov?

Od dve do tri ure v eno smer.

Razmišljate, da bi zaprosili za poslansko stanovanje v Ljubljani?

Ne razmišljam o tem. Najlepša stvar v Ljubljani je tabla za Maribor.

Kot je zapisal Tone Partljič v svoji komediji Štajerec v Ljubljani.

Pa še zdaj drži.

Poslanske plače so višje kot v prejšnjem mandatu. Nad njimi se je pred dobrim letom zgražal tudi vaš predsednik Stevanović. Boste predlagali znižanje plač?

Pred tem intervjujem sem bila spodaj, v restavraciji državnega zbora, na kavi in sem nekaj besed spregovorila z osebjem v kuhinji. Pred leti jih je bilo trinajst, zdaj so le še štirje, ker nihče več noče delati za tak denar.

Zadnja plačna reforma, ki jo je pripravila odhajajoča vlada, je ljudem dala velika pričakovanja. Na koncu se je strežnemu osebju plača dvignila za 80 evrov, poslancem in drugim funkcionarjem pa za več tisoč evrov. Ta problem ne bo lahko rešljiv.

Kolikor bo v moji moči, se bomo lotili sistemizacije delovnih mest v javni upravi. Absolutno menim, da je čas, da se popravi nesorazmerje tudi za podplačane kadre, kot so strežnice, medicinske sestre, gasilci, varnostniki in čistilke. Zakaj njim niso ustrezno popravili plačnih razredov? Zakaj smo šli v takšen ekstrem, da se nesorazmerja samo še povečujejo?

Primož Lavre

Razumem, da je poslanec bolj izpostavljen in da mu je osebno življenje močno okrnjeno, zato je razumljivo, da ima višjo plačo. Toda odhajajoča vlada je ustvarila preveliko nesorazmerje med posameznimi skupinami.

Državni zbor je sprejel interventni zakon za razvoj Slovenije. Bodoča opozicija in sindikati napovedujejo referendum. Ste prepričani, da ga bodo volivci potrdili, če bo do njega prišlo?

Ne želim namigovati ničesar in volivcem dajati navodil. Če bo do referenduma prišlo, bomo tudi mi še enkrat korektno predstavili prednosti tega zakona in se s tem soočili.

Vaš naslednji projekt je novela zakona o RTVS, s katerim bi ukinili RTV-prispevek. Zakon je Resnica vložila s podpisi volivcev že v prejšnjem mandatu. Boste s tem finančno uničili javni zavod?

S tem vprašanjem mi spet nekoliko insinuirate odgovor. Naš cilj ni, da bi kogarkoli finančno uničili. Po ustavi potrebujemo neodvisno javno medijsko hišo. Vprašanje pa je, kako je lahko neodvisna, če je močno nagnjena v eno smer. Potem to ni več javni medijski servis, ki bi bil res neodvisen.

Če nekdo namesto uravnoteženega prikaza različnih pogledov podaja predvsem svojo osebno interpretacijo in mnenje, potem to ni več neodvisna medijska hiša. Drugo vprašanje pa je, ali ljudje sploh želijo v takšnem obsegu spremljati te programe. Morda je čas, da se resno lotimo reorganizacije in pogledamo, katere dele javnega servisa ljudje želijo obdržati. Denimo orkester, glasbene programe in določene radijske programe.

Največji upor proti javni RTV se je zgodil prav zaradi politično motiviranih oddaj, ki ne sodijo na javno RTV.

Bi bilo treba spremeniti tudi sestavo tega zavoda, denimo svet RTV in upravo?

Mislim, da je potrebna celovita reorganizacija.

Resnica je pred volitvami obljubljala preseganje dvopolnosti slovenske politike. Toda po volitvah je videti, da se je polarizacija še povečala. Kako enotna je vaša poslanska skupina? Ali lahko pride do njenega razpada pred koncem mandata?

Naša poslanska skupina je zelo enotna. Polarizacijo pa ustvarjajo tudi mediji, kot je Mladina. V zadnji številki, ki je izšla v petek, skoraj ni članka, ki ne bi blatil našega dela in naše navzočnosti v državnem zboru. To ustvarja polarizacijo družbe in širi napačne informacije.

Namesto da bi prišli in nas vprašali, kot ste storili vi, pogosto pišejo po svoje. Tudi če nas kaj vprašajo, potem zapišejo povsem drugače. Z novinarjem Mladine sem imela enourni pogovor, na koncu pa je zapisal to, kar si je očitno zamislil že na začetku.

Primož Lavre

Polarizacijo družbe povzročajo predvsem napačne informacije.

Naša poslanska skupina je enotna, bolj bi vas moralo skrbeti za katero drugo.

Je vaša poslanska skupina trdna? Niste različnih prepričanj?

Trdni smo v tem, da želimo v čim večji meri uresničiti naš program.

Koliko časa pa bo zdržala Janševa vlada, če bo Resnica v opoziciji? Boste igrali podobno vlogo kot Levica v času vlade Marjana Šarca, ki je nato vrgel puško v koruzo in odstopil?

Če bi imela magično kroglo, bi vsak dan igrala loto. To je ena stvar. Druga pa je, da imamo jasno zavezo do naših volivcev: uresničiti čim več točk iz našega programa. Naš cilj je jasen.

Obeta se zahteven mandat z manjšo državno malho. Katerih morebitnih ukrepov Janševe vlade ne boste podprli?

Za zdaj smo zadovoljni s programskimi izhodišči, ki si jih je zadala nova vlada, katere del mi ne bomo. Lahko rečem, da podpiramo vsaj to, kar se trenutno napoveduje. Še enkrat pa: nimam magične krogle, da bi lahko gledala v prihodnost.

Pred volitvami je Janša napovedal razveljavitev priznanja Palestine in selitev veleposlaništva v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem. Bi vi podprli takšno potezo?

Te izjave nisem zasledila. Eno je izjava za medije, drugo pa resno politično delo. Zakonodajni predlog gre najprej v neformalno usklajevanje, nato v prvo branje, potem ga obravnavajo različni odbori, sprejemajo se amandmaji in šele na koncu se potrjuje v državnem zboru z večino. Tako se sprejemajo politične odločitve. Kakšno izjavo, ki kasneje ni izvedljiva, smo v preteklosti dali tudi mi.

Kako pa gledate na afero Black Cube? So se Izraelci vmešavali v slovenske volitve?

Če bi imela dostop do teh podatkov, bi morda vedela tudi, zakaj mi telefon ves čas prekinja. Kdo stoji za tem, pa ne vem. Morda pa ni vse tako, kot je videti na prvi pogled. Ste pomislili na to?

Boste podprli predlog zakona o žrtvah povojnega nasilja, s katerim stranke bodoče vlade želijo omogočiti pokop teh žrtev v Ljubljani?

Da.

Kje sami sebe vidite čez štiri leta? Boste še v politiki?

Na Šubičevi 8.

V poslanski skupini Resnice ali morda, kot se špekulira, v poslanski skupini SDS?

Brez komentarja.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.