Zakaj protikorupcijske komisije ne zanima, ali ima Janševo dopustovanje z največjimi dobavitelji slovenskega zdravstva na otoku Mavricij znamenja korupcije? Tako se je spraševal portal Necenzurirano septembra 2021.

Prejšnji teden sem v Reporterju objavila intervju z anesteziologom dr. Iztokom Potočnikom. Intervju je bil narejen že dan pred parlamentarnim sprejetjem zakona o evtanaziji, zato se ni nanašal na ta sicer napredni zakonodajni korak v naši državi, je pa z njim simpatično sovpadal. Na Facebooku so me pristojni hitro napadli, da ne gre za zakon o evtanaziji, temveč za zakon, ki posamezniku – če izpolnjuje ustrezne pogoje – daje pravico do prostovoljnega končanja življenja.

Večina predsednikov vlad so novinarske tarče, v katere najraje streljamo, a so tudi najbolj izpostavljeni, vsaka njihova beseda, vsak ukrep lahko vpliva na naše življenje in delo. Robert Golob je prav gotovo ena »primernejših« tarč za streljanje in tako tudi ena pogosteje zadetih tarč, seveda poleg Janeza Janše, nanj streljamo, kadar je in kadar ni na oblasti.

Ostal sem odprtih ust, takšne nespodobne ponudbe res nisem pričakoval. Da se jaz tega že ne grem, sem izdavil, a se gospa ni dala odpraviti – češ da ima vsak svojo ceno.

Slovenija dobiva nacionalnega avtobusnega prevoznika. Državne Slovenske železnice so namreč v celoti prevzele zasebno avtobusno družbo Nomago Slovenija, ki je daleč največji avtobusni prevoznik pri nas.

Si lahko zamislite bolj groteskno karikaturo današnje demokratične in svobodne Evrope: na ulicah in trgih protestirajo večinoma mladi, največ je seveda žensk, saj so moški vpoklicani k vojakom, mnogi na fronti, in medtem ko izražajo nestrinjanje s predsednikom države, nad njihovimi transparenti letijo droni, drsne bombe in rakete. Pogumni so, da v takšnih razmerah protestirajo proti samovolji predsednika, ki je pod pretvezo zaščite dveh relativno neodvisnih institucij, pristojnih za pregon korupcije, prenesel njune pristojnosti pod svoj urad.

Ameriški predsednik Donald Trump in njegovi kritiki se strinjajo o eni stvari: njegovo predsedovanje bi dramatično vplivalo na ameriško gospodarstvo. Prvi govori o novi zlati dobi Amerike, drugi napovedujejo gospodarsko izredno stanje. Po petih mesecih se ni zgodilo nič od tega, na površini stvari niso ne odlične ne grozne, čeprav se v ozadju kopičijo silnice, ki bi lahko pripeljale do ekonomske katastrofe. Vse bolj so nezadovoljni tudi volivci, a jih ta hip jezijo predvsem obrobnosti.

Grem na Primoža, pravijo od Ljubljane do Naklega. Sveti Primož nad Kamnikom je ena najbolj priljubljenih izletniških točk spodnje Gorenjske, na katero se ob izbranih dnevih valijo kolone pohodnikov. To je vzpon za telo in dušo – konkretna kardio vaja, za redne obiskovalce Primoža pa skorajda že obred. Nemalo je takih, ki se nanj povzpnejo po stokrat, dvestokrat ali celo tristokrat v letu.

Papež Leon XIV. se je namenil obračunati z Opusom Dei, mogočno, skrivnostno katoliško organizacijo, ki jo je na piko vzel že njegov predhodnik papež Frančišek. »Sveta mafija«, kot je eden ne najbolj laskavih vzdevkov organizacije Opus Dei, se sooča z zelo hudimi očitki, od trgovine z belim blagom do spolnih zlorab otrok, in Leon je odločen končati delo, ki ga je začel Frančišek.

V začetku prihodnjega leta, verjetno proti koncu zime, vsekakor pa blizu pomladi, naj bi bile naslednje parlamentarne volitve. Ali lahko že danes napovemo zmagovalce in poražence? Kaj lahko sklepamo na podlagi dosedanjih trendov in zakonitosti? Ali se nam po levi res obeta desna vlada? Kdo je najverjetnejši prihodnji mandatar oziroma premier?

Po inšpektorju Vrenku in Tarasu Birsi smo dobili inšpektorico – Katjušo Jakopič. Z romanom Profesor je končno mrtev je zanjo poskrbela doktorica ekoloških ved Maša Jelušič. V kriminalki umorjeni profesor simbolizira nekatere družbene napake, sprevrženosti, perverzije, tabuje, luknje …

Od oktobra lani so na okrožnem sodišču v Ljubljani pred Reporterjem prikrivali pravnomočno obsodilno sodbo v zadevi Adria Mobil. S posredovanjem informacijskega pooblaščenca smo jo pred dvema tednoma vendarle prejeli v neanonimizirani obliki. Vsebina 25 strani dolge sodbe v imenu ljudstva je naravnost šokantna, prav tako omrežje vplivnežev, ki se je ob tem izrisalo.

Pred časom mi je človek – izjemno izobražen in dnevno informiran z aktualnostmi – po resnem sestanku dejal, da se našemu svetu ne bi zgodilo nič hudega, če bi v zadnji svetovni vojni slučajno zmagali nacisti.

Drago Zadergal, nekdanji vodja pravne službe RTV Slovenija, ima na nacionalki očitno obilo prostega časa – vsekakor ga ima dovolj za igranje golfa. Nedavno je zmagal na tekmovanju na elitnem igrišču na Bledu.

Z velikim pompom je ljubljanski župan Zoran Janković 18. marca letos odprl svoj kronski gradbeni projekt leta, prenovljeni bazen Ilirije. Septembra bo športni center že zaprt – zaradi servisa. Moral bi biti že avgusta, a so na občini ocenili, da bi zapiranje najbolj razvpitega bazena v prestolnici sredi poletja naredilo slabši vtis, kot ga bo zapiranje v septembru.

Blaž Knez, znan kot Vedeževalec Blaž, je v zadnjih dneh postal osrednja figura v zgodbi, ki je pretresla slovensko javnost. Njegovo ime je namreč povezano z resno goljufijo, ki je prizadela oškodovanko, ki je izgubila skoraj četrt milijona evrov. Dogodek je razkril temno plat vedeževanja in postavil pod vprašaj integriteto nekaterih, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo.

Da so bencinske črpalke povzročale toliko razburjenja in celo proteste, si v teh nemirnih političnih razmerah kar težko predstavljamo. A to je življenje, nekaj, kar neposredno zadeva ljudi, jih boli bolj kot Nato, EU, Golob in Janša. »Država« jim je nekaj vzela, čeprav je črpalke zaprl Petrol.

Bojan Požar je kupil 130 kvadratov veliko stanovanje sredi Ljubljane. Za 600 tisoč evrov mu ga je prodal eden od najožjih sodelavcev Stojana Petriča.

Morda se zmrdujete nad novico, da bo Srbija še ta mesec v bližini Pekinga izvedla skupne vojaške vaje s Kitajci. Nič nenavadnega za državo, ki si formalno prizadeva za vstop v Evropsko unijo, ima nerešen spor s Kosovom, ohranja prijateljske vezi z Rusijo, hkrati pa prodaja orožje Ukrajini. Celo za slovenske mirovnike in rusofile, ki Srbijo vidijo kot most do Moskve, je beograjska diplomacija preveč kompleksna, da bi bili ob njej navdušeni.

Demokracija, ta bleščeča beseda, ki se v naših ušesih sliši kot melodija svobode, je pogosto le odraz naših najglobljih človeških napak. Še posebej ob pogledu na parlament, kjer naj bi vendar sedeli najpametnejši in najmodrejši med nami.