V novi epizodi Reporter podkasta politično dogajanje analizirata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinarski kolega Dejan Steinbuch.

REPORTER PODKAST LAHKO POSLUŠATE NA NASLEDNJIH PLATFORMAH:

   APPLE PODCASTS

   SPOTIFY

   YOUTUBE

Se Jernej Vrtovec in Anže Logar o sestavi vlade dejansko pogajata u Janezom Janšo, ali prvak SDS diktira, kako bo.

Lahko nepreverjeni poslanci Demokratov ali Resnice sabotirajo sestavljanje vlade.

Kdo je Logarjev poslanec, ki se še ni odločil glede podpore mandatarju Janši.

Kakšno ponudbo Roberta Goloba je zavrnil Anže Logar.

Bo predsednica SLS Tina Bregant dobila tako želeni ministrski stolček.

Kako je Janša nagradil zvestobo Jerneja Vrtovca.

Zakaj bosta Janševa jurišnika Žan Mahnič in Aleš Hojs ostala v DZ.

Kdo se zdi logičen kandidat za pravosodnega ministra.

Katere kadre bodo zamenjali že na prvi seji vlade.

Kaj je v ozadju Jankovićeve ponovne kandidature za župana.

Kako je v aktualni situaciji Janković morda celo najpomembnejši levi politik v državi.

Se bo Anže Logar za požrte obljube opravičil svojim volivcem.

V nadaljevanju prepis podkasta za naročnike na Reporterjeve digitalne pakete

Pozdravljeni v novi epizodi Raportovega podkasta o politiki. O političnem zakulisju tokrat s kolegom Dejanom Steinbuchom.

Lahko Janez Janša na tajnem glasovanju za mandatarja pogori? In kdaj bomo dobili novo vlado?

Komu se je tako mudilo s sprejetjem interventnega zakona, še preden je bila sestavljena nova koalicija? In zakaj je Zoran Janković po dvajsetih letih na magistratu napovedal ponovno kandidaturo za župana Ljubljane?

V začetku tedna je Janez Janša stopil pred kamere in povedal, da imajo koalicijsko pogodbo že 95-odstotno usklajeno ter da bodo koalicijska usklajevanja končana ta teden. Pogaja se z Jernejem Vrtovcem in Anžetom Logarjem. Kakšna huda pogajanja to najbrž niso, saj gre za skoraj enobarvno vlado.

Ja, to niso pogajanja, kot med Iranom in ZDA, kjer imajo vsi zelo močne argumente. Tukaj ima Janez Janša v rokah škarje in platno. Če projekt njegove četrte vlade ne bo uspel oziroma mu ne bo dobro kazalo, ima vedno jokerja: predčasne volitve.

Predčasne volitve bi verjetno precej spremenile strukturo strank. Logarjevi Demokrati skoraj zagotovo ne bi prišli nazaj v parlament, tudi pri Novi Sloveniji je vprašanje, kako bi se izšlo. Ta palica, ki jo Janez Janša skriva v žepu, je lahko zelo močna motivacija, da uskladijo še tistih nekaj odstotkov, ki manjkajo do zaključka pogodbe.

Če malo karikiram: ta pogajanja spominjajo na to, kot bi se midva pogajala. Kakšna huda pogajanja najbrž niso, ker vemo, da je Anže Logar karierno zrasel v SDS-u. Jernej Vrtovec pa je ravno po zaslugi Janeza Janše prišel na vrh Nove Slovenije in tudi po zaslugi Janeza Janše je bil sestavljen NSi-jev trojček s SLS-om in Fokusom.

Janez Janša se je na te volitve očitno zelo dobro pripravil. Za to je imel seveda tudi dovolj časa.

Prednost je bila ta, da je bil v opoziciji. Na prejšnjih volitvah, leta 2022, je vodil vlado, bil je covid in tako naprej. Tokrat pa je projekt zastavil zelo pametno. Najprej sprememba na čelu NSi, kjer je prejšnji predsednik Matej Tonin večkrat javno izrazil dvome o sodelovanju z Janšo v vladi.

Tudi izvršilni odbor oziroma nek organ stranke je sprejel sklep, da nikoli več ne bodo šli v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša.

Tako je. Postavili so precej stroge pogoje in bili so toliko dosledni, da so zamenjali predsednika stranke, s čimer so nekako prekinili kontinuiteto. Zdaj seveda vse, kar so govorili pred leti, ne velja več.

Tukaj ima Zoran Stevanović bistveno večji problem. On je to zavezo celo notarsko overil, zato bo potreboval res veliko spretnosti, da bo kogarkoli prepričal, da je ta zaveza zaradi novih okoliščin zdaj spremenjena.

Ampak procedura je zdaj znana. Najprej bo podpisana koalicijska pogodba, potem bodo poslanci Janeza Janšo predlagali za mandatarja. Drugi krog se izteče v torek, 19. maja. Predlaga ga lahko najmanj deset poslancev.Ali pa poslanska skupina.

Ali se lahko Janezu Janši na tajnem glasovanju za mandatarja kaj zalomi? Vemo, da ima nastajajoča koalicija treh strank 43 glasov, računajo pa še na dodatno podporo poslancev Resnice. Se lahko Janezu Janši zalomi? Lahko dobi manj kot absolutno večino, torej manj kot 46 glasov?

Mislim, da bi bili vsi zelo presenečeni, če mu ne bi uspelo. Vprašanje je samo, ali bo dobil 47 glasov, morda 48 ali celo 50, če bi ga podprla tudi oba poslanca manjšin. Njegova zgornja meja je najverjetneje 50 glasov, spodnja pa nekje 47 ali 48. Dobil bo dovolj veliko večino, ne bo pa to nek presežek podpore. Ta vlada bo zato ves čas nekje na meji manjšinskosti.

V zadnjih tednih se v medijih veliko špekulira, da poslanski skupini Resnice in Demokratov, torej dveh novih strank, naj ne bi bili enotni. Govori se, da obstajajo različna mnenja. Na eni strani Anže Logar oziroma Tadej Osterc, predsednik poslanske skupine, to zanika, pa vendarle. Misliš, da lahko zmanjka kakšen glas poslancev Resnice ali poslancev Demokratov?

Pri Resnici imam občutek, da je zelo filmsko vodena. Na vrhu je Zoran Stevanović, potem pa gre za piramido. Pri Demokratih je vse skupaj bolj mešano na žaru: različni profili, tudi nekaj bolj levo usmerjenih poslancev, pa najstarejši poslanec in njihov član.

Tam bi lahko prišlo do kakšnih težav. Vprašanje pa je, kaj potem. Kaj, če se vse skupaj izjalovi? Janez Janša je rekel, da ne bo poskušal še tretjič v smislu, da bi za izvolitev zadostovala navadna večina. Želel bo neko legitimnost, zato bo vztrajal pri glasovanju v drugem krogu in pri vsaj 46 glasovih.

Če bi se to na kakršenkoli način ponesrečilo, so predčasne volitve, razen če bi Robertu Golobu na drugi strani uspelo nekaj sestaviti, tiste, ki bodo motivirale vse te poslance, da glasujejo tako, kot od njih pričakujejo šefi.

Pri poslancih Demokratov se govori o poslancu Robertu Potniku iz Koroške. Takoj po volitvah je dal intervju za Večer in se zavzel za neko mešano koalicijo, kar je bilo tudi v skladu s tem, kar so Anže Logar oziroma Demokrati govorili pred volitvami. Robert Potnik je bil ta teden, ko je bil v parlamentu izglasovan interventni zakon, odsoten in ni glasoval.

Interventni zakon je dobil podporo 47 poslancev. Torej je manjkal Robert Potnik. Za zdaj se po naših informacijah Robert Potnik še ni odločil, ali bo Janeza Janšo podprl za mandatarja. Pravi, da še čaka na sklepe pogajanj med Anžetom Logarjem, Janezom Janšo in Jernejem Vrtovcem ter da poslanci še niso bili obveščeni o izkupičku teh pogajanj.

Meni se zdi na meji verjetnega, da predsednik stranke Anže Logar, ki ni bil izvoljen in hodi po parlamentu ter nadzoruje svojo poslansko skupino šestih poslancev, tem ne bi sporočil, kako potekajo pogajanja.

Zakaj ta pogajanja potekajo v takšni tajnosti?

Tukaj bi izpostavil dve stvari. Prva je ta, da je bilo takoj po volitvah, ko so se začela pogajanja, pogovori ali komunikacija z Janšo, rečeno, da mora vse ostati zelo tajno. To naj bi bil preizkus trdnosti bodoče koalicije. Če bi se karkoli izjalovilo, potem iz te moke ne bi bilo kruha.

Na drugi strani so Demokrati oziroma njihov predsednik od začetka zelo neposredno bežali od pogajanj oziroma pogovorov s Svobodo, čeprav so dobili zelo korektno in velikodušno ponudbo.

Takratni očitki so bili predvsem ti, da predsednik stranke Anže Logar poslancev ni obveščal o tem, o čem se sploh pogovarja. Posledično se niso mogli izjasniti, kaj naj se dogaja v prihodnosti. Potem je prihajalo do paradoksalnih situacij: Logar je javno govoril, da Demokrati zaključujejo zgodbo z Gibanjem Svoboda, čeprav se sploh še niso začeli resno pogajati.

Objavil je tudi tisti video, da dokončno končujejo pogajanja.

Končali so nekaj, kar se sploh še ni začelo. Ponudba pa je bila, kolikor sem uspel izvedeti, celo bolj velikodušna kot ta, ki jo imajo zdaj pri Janši. Ponujeno jim je bilo mesto predsednika državnega zbora in vsaj tri ministrstva, od tega eno ali dve državotvorni. Takšne ponudbe zdaj seveda nimajo in je tudi ne bodo dobili.

Vendarle, kadrovski razrez že obstaja. Ti si o tem pisal v zadnjem Reporterju. Najbrž bo še pred izvolitvijo mandatarja znano, koliko ministrskih mest pripada posamezni stranki.

O tem so se načeloma pogovarjali že takoj po volitvah: sedem plus pet plus tri, če se ne motim.

Sedem za SDS.

Za SDS, ja. Sedem ministrstev poleg premierstva, pet za Novo Slovenijo oziroma za trojček in tri za Demokrate. Pri tem je pomembno, da pet ministrstev za Novo Slovenijo oziroma trojček ne pomeni, da bi tri ministrstva dobila Nova Slovenija, enega Fokus in enega Ljudska stranka. To pomeni, da Nova Slovenija dobi pet ministrstev, potem pa se oni med seboj pogovarjajo.

Predsednica SLS Tina Bregant po javnih nastopih zelo resno računa na ministrsko funkcijo. Ne vemo pa še, katero.

Tisti, ki se zelo radi ponujajo, običajno na koncu niso ministri.

Zdaj se ponuja tudi vodja poslanske skupine Demokratov Tadej Osterc. Vemo, da je bil Tadej Osterc državni sekretar v času, ko sta skupaj z Bešičem Loredanom za skrajševanje čakalnih dob, ki so se na koncu še podaljšale, porabila več kot sto milijonov evrov. Tudi Janeza Janšo sem v zadnjem intervjuju pred volitvami vprašal, ali je Tadej Ostrec primeren za ministra za zdravje. Janša je tedaj dejal, da se mu tak človek ne zdi primeren, ker je že imel svojo priložnost.

Vendar Janša lahko tudi to besedo požre, tako kot je požrl tisto, da ne bo sestavljal šibke vlade. Govoril je celo o koaliciji neke ustavne večine. Ampak ti si prejšnji teden preverjal, kako je s Tadejem Ostrcem.

Kot sem rekel, tisti, ki se zelo ponujajo ali si zelo želijo določenih položajev, na koncu najverjetneje ne bodo sedeli tam, kjer želijo. Gospod Osterc sedi v državnem zboru, ker je poslanec in ker je očitno najbolj agilen, najbolj elokventen in verjetno tudi politično najbolj izkušen od te peterice. Zato bi bilo najbolj logično, da ostane tam in vodi poslansko skupino.

Če dobimo desno koalicijo, bo skrbel, da teh pet poslancev Demokratov glasuje v skladu z direktivami in navodili, ki jih bodo dobivali od zgoraj.

Vendar je tukaj zelo močan lobi zasebnih zdravstvenih baronov, ki je stal za Bešičem Loredanom, zdaj pa najbrž poskuša na to zelo vplivno funkcijo kadrirati tudi Tadeja Ostrca.

To se kaže tudi pri sprejetju interventnega zakona, saj je v njem kar nekaj določb, ki v bistvu demontirajo zdravstveno reformo Golobove vlade. S tem so naredili prvi korak. Meni se zdi, da bi ta vplivni zdravstveni lobi, tudi prostozidarski, lahko poskušal narediti še drugi korak. Vse pa je odvisno od mandatarja ali bo to sprejel oziroma požrl dano besedo izpred volitev.

V širšem sistemu državnega zdravstva se vrti pet milijard evrov. To je ogromno denarja in pravzaprav še zadnji možen plen privatizacije, če tako rečemo. Seveda se tukaj stvari zaradi političnih interesov pogosto zelo poenostavljajo.

Ampak o tem bova še kasneje. Pri interventnem zakonu greva še nazaj na ministrske kandidate. Znano pa je, da bo zagotovo minister v novi Janševi vladi Anže Logar. Navsezadnje potrebuje službo.

On je tukaj naravni kandidat.

Zakaj pa ne bo minister za zunanje zadeve?

Kolikor lahko logično sklepamo in tudi glede na informacije, ki prihajajo iz teh krogov, je ta funkcija vseeno precej zahtevna v smislu odsotnosti. Če si predsednik stranke, ki je komaj dobro nastala, se moraš več ukvarjati s stranko in njenim razvojem, sploh če gre za resen projekt. Aktivnosti, ki jih prinaša položaj zunanjega ministra, bi mu verjetno vzele preveč časa.

Anže Logar je torej v igri za katero ministrstvo?

Za eno od tistih, ki mu prinašajo 24-urno varovanje in šoferja. Morda celo za notranje ministrstvo, ki zdaj vključuje tudi javno upravo. To je ena verjetnejših možnosti.

Bo nova ministrica tudi Eva Irgl, ki je tako kot Logar ostala pred vrati parlamenta?

Dvomim, da bo ministrica. Mislim, da je zanjo predviden drug položaj. Predsednik vlade lahko v skladu z novelo zakona o vladi v svojem kabinetu imenuje do dva državna sekretarja. Mislim, da bo eno od teh mest zaupal njej, saj tudi ona potrebuje službo.

Po volitvah se zdi, da so med vsemi tremi koalicijskimi partnerji še najbolj zadovoljni v Novi Sloveniji.

Jerneju Vrtovcu se kar smeji…

Verjetno je imel največjo bojazen, da bo dosegel slabši rezultat kot njegov predhodnik. Če gledamo striktno mandate, vezane na stranko, rezultata ni izboljšal. NSi je dobila sedem mandatov, vendar ima zaradi koalicije s Fokusom in SLS skupaj devet poslancev. V tem smislu je rezultat boljši.

Predvsem zaradi SLS, ker gre za staro regionalno stranko z mrežo po vsej Sloveniji. Nekako so bili v prilivu k Novi Sloveniji. Ampak Nova Slovenija kljub vsemu povezovanju in skupni listi še vedno ni presegla desetih odstotkov.

To je pravzaprav njen problem. Kot konservativna krščansko demokratska stranka je v bistvu v senci SDS, ki sicer nima tega krščanskega pedigreja, a ji očitno jemlje dovolj odstotkov, da NSi ne more preseči magične meje desetih odstotkov.

Zaradi tega odstotka na volitvah se mi zdi od bodočega mandatarja Janeza Janše zelo velikodušno, da Novi Sloveniji ponuja kar pet ministrskih položajev.

Mislim, da je to tudi neke vrste zahvala za vztrajno podporo in lojalnost, ki se je z umestitvijo Jerneja Vrtovca na čelo Nove Slovenije ves čas izkazovala. Na njih lahko resno računa.

Nikoli ni bilo resnih dvomov, da ne bi šli v to koalicijo. Pri Demokratih pa je čutiti več negotovosti. V tem trenutku predvidevamo, da bo mandatar znan v ponedeljek oziroma da bo takrat vložena kandidatura, približno slab teden pred iztekom roka. Vendar ne moreva z gotovostjo trditi, da si Demokrati v zadnjem trenutku ne bi premislili, čeprav bi to za sabo potegnilo precej hude posledice tudi za njih.

Tudi med kandidati za ministre iz SDS se lahko zgodi kakšno presenečenje. Zanimiv je podatek, da sta tako Žan Mahnič kot Aleš Hojs kandidata za predsedniški mesti dveh pomembnih parlamentarnih odborov: Žan Mahnič za predsednika odbora za notranje zadeve in javno upravo, Aleš Hojs pa za predsednika odbora za infrastrukturo in energetiko. Očitno oba jurišnika Janševe SDS ostajata v parlamentu. Kako to?

Ker sta tam najbolj koristna. Retorično sta dovolj sposobna in ustvarjata energijo, ki jo stranka potrebuje predvsem pred svojim najbolj zvestim volilnim telesom. Parlamentarna kultura je že tako nizka, da niti takšni kalibri ne morejo bistveno vplivati na njen dvig ali padec.

Karkoli govorita, zlasti Mahnič, ki se je v zadnjem času zelo izkazal s svojimi verbalnimi eskapadami, pravzaprav ne škoduje vladi. Očitno se je Janša odločil, da bo v vladi poskušal imeti nekoliko višji nivo in se izogniti temu, da bi se že na začetku soočil z izjemno nizko podporo. To seveda slej ko prej tudi pride.

Ampak govoriva o politični kulturi v parlamentu. Slovenija je zdaj že 35 oziroma 36 let samostojna država. V vsakem mandatu se ob prihodu novih poslancev vprašamo, ali se dno lahko še poglobi. Tokrat je novih poslancev kar 32 od 90. Pa vedno ugotavljamo, da dna očitno še nismo dosegli.

Zadnje volitve so pokazale, da je dno še nižje, kot smo mislili. Po drugi strani smo ves čas govorili, da je za populiste bolje, da so del sistema da svojo politiko poskušajo uveljavljati na demokratičen in zakonit način v parlamentu, ne pa da razgrajajo na ulici. V tem smislu je vseeno bolje, da so znotraj sistema, v javnem prostoru, kjer se mnenja krešejo, ne pa na ulici, kjer je do nasilja lahko samo še korak.

Najbolj škandalozno pa je, da je bil za predsednika parlamenta imenovan Zoran Stevanović, predsednik stranke Resnica, ki bo konstruktivna opozicija. Konstruktivne opozicije sploh ni. To si je Edvard Kardelj izmislil v svoji knjigi o samoupravljanju. Opozicija si ali pa nisi.

Seveda Ta konstrukt zdaj služi tej maškaradi. Stranka formalno ne bo podpirala vlade in tudi ne bo v njej, kar drži. Kot kaže, pa bo omogočila najmanj izvolitev mandatarja, morda celo izvolitev vlade.

Stranka oziroma njeni poslanci so potrdili novelo zakona o vladi in interventni zakon.

Tam imajo vsaj izgovor, da so to predlagali še pred oblikovanjem vlade in da so to naredili z dvema desnosredinskima strankama, medtem ko SDS neposredno pri tem zakonu ni bila vpletena.

Zoran Stevanović bo ostal na čelu parlamenta. Po ustavni ureditvi je predsednik državnega zbora celo takoj za predsednico republike, torej eno mesto višje od predsednika vlade. Je za mandatarja Janeza Janšo ključno, da Zoran Stevanović ostane predsednik državnega zbora?

Seveda. Tudi zato so ga preventivno izvolili že prvi dan, 10. aprila, na konstitutivni seji. Če se prav spomnim, ni ravno pogosto, da bi novega predsednika izvolili že prvi dan, tako rekoč v nekaj urah.

Janez Janša je s tem zavaroval levo krilo, če tako rečem. Dal mu je zelo pomembno funkcijo in to stranko tako zelo nagradil, da si je s tem zagotovil njihovo lojalnost ali vsaj nenapadanje do konca mandata, če bo šlo seveda vse tako, kot si želi.

Vendar je Stevanović predsednik najmanjše stranke. Nenavadno je, da predsednik najmanjše stranke, ki formalno sploh ni v koaliciji, vodi parlament.

Mislim, da v Evropski uniji ni nobenega podobnega primera.

Če greva na Janševo ekipo, lahko Janša pri nekaterih ministrskih kandidatih preseneti in predstavi pomlajeno ekipo, kot se govori? Kdo bi lahko bili kandidati iz vrst SDS za posamezne resorje? Kaj pravijo kuloarji?

Fokusiral se bo predvsem na resorje, kjer ima velik interes, da jih obvladuje. Pravosodje je zagotovo ena njegovih bolj priljubljenih zgodb. Poznamo njegovo tezo o krivosodju.

Se ti zdi verjetno, da bi pravosodje prevzel nekdanji ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič?

Takšna izbira bi se mi zdela kar logična.

Bi lahko kakšno ministrstvo pripadlo tudi Marku Borisu Andrijaniču, ki je bil že v tretji Janševi vladi, sicer kot minister za digitalizacijo? Tega ministrstva zdaj ni več, kajne?

Ne. To bi bila gotovo presenetljiva, po mojem pa tudi politično modra poteza, če bi tak profil recimo imenoval za zunanjega ministra. Pričakovanja so zdaj povsem drugačna: da bo za zunanjega ministra imenoval oziroma predlagal svojega strankarskega kolega, zvestega diplomata Toneta Kajzerja.

Kajzer je z nekaj izjavami v preteklosti nekoliko vznemiril ne samo slovenski, ampak tudi tuji prostor. Ena njegovih idej je, da prekličemo priznanje Palestine, druga pa, da Slovenija veleposlaništvo iz Tel Aviva preseli v Jeruzalem. To so poteze, ki so po mojem popolnoma neumestne in nespametne ter v tem primeru ne bi v ničemer koristile.

Če bi se Janša odločil, da bo vodil novo, drugačno politiko vsaj na ključnih področjih, bi gotovo iskal nove ljudi ali politično manj kontaminirane kadre kot v preteklosti. Vprašanje pa je, na koga bo stavil. Pri njem je vedno veljalo, da največ stavi na lojalne in zveste kadre. Zato si ne bi upal napovedovati kakšnega posebnega presenečenja.

Zakaj se je tako mudilo s sprejetjem interventne zakonodaje? Še vedno ostaja vprašanje, kdo jo je sploh spisal. Zakon je bil v ponedeljek potrjen v državnem zboru s 47 glasovi. Zakaj so bili predlagatelji ravno samooklicani sredinski trojček torej Nova Slovenija, Demokrati in Resnica? Gre res za vračanje uslug oziroma finančno pomoč različnim kapitalskim lobijem za pomoč pri predvolilni kampanji?

Po mojem sosledje dogodkov ne kaže nujno na takšno tezo. Mislim, da gre kljub vsemu za slepilni manever. Zakon je bil zelo na hitro sestavljen, zelo na hitro vložen v proceduro, celo v redni postopek, in presenetljivo sprejet z obrisi bodoče koalicije.

Pri tem je jasno, da do uveljavitve najbrž ne bo šlo tako, kot so pričakovali. Možna je ustavna presoja, možen je referendum. Ne bi se čudil, če ta zakon na koncu sploh ne bo obveljal. Morda je bil to tudi skriti namen, da se zaposliti bodočo opozicijo in medije, da se ukvarjajo z nečim, kar v strateškem smislu za Janšo nima posebnega pomena.

Če sva poštena, je v tej interventni zakonodaji tudi nekaj dobrih rešitev. Golobova vlada je pri s. p.-jih in podobnih vprašanjih zavila preveč levo. Po drugi strani pa so problematične nekatere rešitve glede upokojevanja in zdravstva. Po ocenah Fiskalnega sveta in nekaterih ekonomistov lahko tukaj nastane milijardna luknja. To pa niso več heci.

Zato me čudi, da bi si nekdo, ki bo prevzel vlado, že na začetku skopal dodatno jamo. To ni logično. Mislim, da gre bolj za manever zaposliti politične nasprotnike in opozicijo z nečim, kar pravzaprav ni mišljeno kot resen projekt.

Janševa prioriteta je zdaj, ko se midva pogovarjava, in tudi prihodnji teden, najprej dobiti prepričljiv mandat za sestavo vlade, potem pa vlado sestaviti. Od tam naprej se začnejo resni projekti. Gotovo bodo kadrovali. Že na prvi seji lahko pričakujemo, da bodo letele glave direktor policije, najverjetneje tudi direktor SOVE.

Ne smeva pozabiti na afero Black Cube.

Pa tudi na zelo uspešno akcijo slovenske SOVE ob razkritju vohunov.

Vse to so seveda neki bonusi, s katerimi se direktor SOVE lahko pohvali.

Pa vendarle je Janez Janša na seji Sveta za nacionalno varnost, ki je bila sklicana neposredno po volitvah, po mojih informacijah grozil, da jih bo spravil v zapor na Dobu, med drugim tudi Vojka Volka.

Tudi jaz sem slišal, da je bilo precej vznemirljivo. Ta predvolilna zgodba o domnevno odobrenem izraelskem prisluškovanju je po mojem direktorja SOVE stala glave. Mislim, da ga bodo verjetno zamenjali že na prvi seji vlade, tako kot direktorja policije in še kup drugih ljudi.

To je na neki način sicer običajno, ni pa vedno bilo izvedeno že na prvi seji. Če bo ta vlada nadaljevala s prakso, ki smo jo videli v preteklosti, se počasi obetajo tudi menjave v državnih podjetjih, najprej skupščine, potem nadzorni sveti in na koncu uprave.

Pri interventnem zakonu so sindikati že začeli zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum. Pred tem je možna tudi ustavna presoja, saj se del interventnega zakona nanaša na davčno politiko, o davkih pa referendum ni dopusten.

Vprašanje je, koliko časa se bo ta zgodba odvijala in kaj bomo na koncu od tega zakona sploh dobili. Če bi predlagateljem šlo za to, da zakon uspe, bi verjetno bolj pazili, kaj bodo dali vanj. Najbolj problematične dele bi lahko enostavno izpustili in jih morda pripravili za kakšen poseben zakon v prihodnosti.

Če bo zakon obveljal in bodo prilivi manjši, se bo moral premier oziroma njegova četrta vlada spet zateči k tako imenovanemu ZUJF-u, torej k omejevanju javne porabe, klestenju plač javnih uslužbencev v javnem sektorju, šolstvu in zdravstvu. V zadnjem obdobju so se plače kar dvignile. Javni sektor ni le prvič dobil božičnice, tudi plače so višje.

To bi bilo za katerokoli vlado resno neprijetno. Omejevati porabo in varčevati je eno, zniževati plače pa nekaj drugega. Tukaj bi gotovo naleteli na zelo ostra nasprotovanja sindikatov. Ti so precej vplivni, sploh sindikati javnega sektorja, ki imajo tudi dobre politične povezave z Levico, najverjetnejšo bodočo opozicijo.

Sindikati zdaj, ko so napovedali zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, vladi upravičeno očitajo, da je šla interventna zakonodaja mimo socialnega dialoga oziroma mimo Ekonomsko-socialnega sveta, kjer se takšna zakonodaja običajno usklajuje.

Predlagatelji niti niso člani tega sveta. Tako so hiteli, da sploh niso bili v funkciji predstavnikov vlade.

Misliš, da je Janša namenoma dal to umazano delo opraviti svojim trem jurišnikom pred volitvami, da bi si populistično opral roke?

Tudi to je možno. Predvsem pa gre morda za to, da nasprotnikom vrže kost, da se zapodijo vanjo in se s tem ukvarjajo, medtem ko on v miru sestavlja svoj verjetno zadnji projekt. Težko si predstavljam, da bi čez štiri leta ponovno vodil vlado. Nenazadnje bo tudi že precej v letih, podobno kot ljubljanski župan.

Te je presenetilo, da je ljubljanski župan po dvajsetih letih na magistratu, prvič je bil izvoljen leta 2006 ponovno napovedal kandidaturo za župana Ljubljane?

Ne. Presenečen bi bil, če je ne bi.

Zakaj Janković ponovno kandidira za župana Ljubljane?

Ker mora. Okrog sebe je ustvaril zgodbo, ki brez njega ne more delovati. Ni samo župan glavnega mesta, kjer dejansko uživa večinsko podporo, tega ne moremo zanikati. Dobro je sicer opaziti, da v zadnjih letih nekoliko popušča. Ljubljana ni samo najlepše mesto na svetu, ima tudi precej težav.

Tudi precej onesnažena je, kar se tiče kakovosti zraka.

Tako je. Deli mesta niso v najboljšem stanju. Tu je problem z »drekovodom«, kot mu pravijo.

Pa parkiranje v Štepanjskem naselju.

Absolutno. To so stvari, ki so gotovo načele njegovo popularnost. Ampak mislim, da ima še vedno najboljše možnosti za zmago, morda celo v prvem krogu. Doslej je vedno zmagal v prvem krogu.

Mu levi volivci niso preveč zamerili paktiranja z Aleksandrom Vučićem?

Mislim, da so na to že pozabili. Od tega je že skoraj eno leto. V politiki učinki običajno trajajo nekaj tednov ali mesecev, potem pa ljudje pozabijo.

Dejstvo pa je, da volilna udeležba v Ljubljani na zadnjih volitvah ni bila ravno visoka. Na prejšnjih volitvah je bila v Ljubljani Center in drugod precej višja, analitiki pa to pripisujejo ravno Jankoviću.

Ker se ni preveč vključil in ker je tudi osebno nekoliko izgubil. Verjetno je zaradi teh potez pri volivcih izgubil nekaj popularnosti oziroma občutka, da nima alternative.

To je pravzaprav glavni problem njegovih nasprotnikov. Desna politična opcija v Ljubljani nima nobenih možnosti. Pojavil bi se lahko nek meščanski, levoliberalen kandidat. Ampak do zdaj je vedno veljalo, da proti Jankoviću preprosto ni mogoče kandidirati, ker ni nobene prave alternative.

Tudi Urška Klakočar Zupančič?

Ona niti ni Ljubljančanka. Verjetno to na koncu ne bi bil ključen argument, je pa pomembno nekaj drugega: Janković ni samo župan največjega in glavnega mesta v državi. Je tudi politična figura.

To se je pokazalo tudi z dogodkom, ki ga tradicionalno organizira, slavnostno sejo mestnega sveta 8. maja, na dan zmage. Tam pojejo Hej, brigade. Tudi na petkovi seji na Ljubljanskem gradu, kjer so se zbrali številni pomembni Slovenci, so peli Hej, brigade. Med gosti v prvi vrsti je bil tudi odhajajoči premier Robert Golob s soprogo Tino Gaber Golob. Vsi so peli »Hej, brigade. Na Slovenskem smo mi gospodar.« Ironično, zdaj ko Janša sestavlja vlado.

V Ljubljani so očitno še vedno gospodarji. Morda bodo morali malo spremeniti besedilo, če se lahko pošalim. Tukaj se je pokazalo, da je ljubljanski župan še vedno zelo pomembna politična figura na levem polu. Je lokalni politik, ker je župan Ljubljane, a če govoriva o nacionalni politiki, je po mojem ob Milanu Kučanu nesporna avtoriteta levega bloka.

Nekateri so celo govorili, da je šef Robertu Golobu. Se spomniš tistega trenutka, ko so bili Robert Golob, Danijel Bešič Loredan in Zoran Janković pred kamerami, Bešič Loredan pa se je moral Jankoviću javno opravičiti?

Ja, to je po mojem vsem ostalo v spominu. Mislim, da se je opravičil celo dvakrat.

Težko koga tako ponižaš, sploh ministra.

To je bilo res nekaj neponovljivega. Do takrat in tudi po tistem nismo videli ničesar tako bizarnega, ko gre za odnose med predstavnikom vlade in županom, ki je vendarle lokalni funkcionar. Ampak Zoran Janković je bistveno več kot lokalni funkcionar. Po mojem je v tem trenutku kar ključna figura levega političnega bloka.

Zato me ne preseneča, da so tja prišli evropska komisarka, predstavniki paradržavnega, finančnega in gospodarskega omrežja ter kup politikov. Po drugi strani pa je treba povedati, da na levem polu niso vsi navdušeni nad njim.

Gotovo pa je pridobil na politični teži, ker je Robert Golob kot premier izgubil volitve oziroma mu, kot kaže, ni uspelo sestaviti vlade.

Enako kot Jankoviću leta 2012.

S tem, da se Janković lahko vrne v Ljubljano, Robert Golob pa se bo težko vrnil na GEN-I, ker mu tam država vseeno precej pomeni.

Zdi se mi verjetno, da bo Robert Golob ostal v poslanskem klubu in se po šestih mesecih ne bo odpovedal poslanskemu mandatu ter odšel nazaj v gospodarstvo. Nenazadnje je to govoril tudi v enem od podkastov, ki jih je objavljal pred volitvami.

Glede na njegov pedigree bi pričakovali, da se bo poslanskemu mandatu odrekel. Po drugi strani pa je v nekaterih manjših krogih jasno dal vedeti, da misli to funkcijo opravljati z vso odgovornostjo in da se mandatu ne bo odrekel.

Če bi se mandatu odrekel, se mora zavedati, da bi vodja opozicije v parlamentarnem smislu po mojem postal Luka Mesec. Matjaž Han tej vlogi verjetno ni dorasel, vsaj ne v smislu, kot se od vodje opozicije pričakuje. Manjka mu nekaj načelnosti, predvsem pa odločnosti. Luka Mesec ima po mojem več predispozicij.

Zoran Janković pa se lahko oblikuje kot neka izvenparlamentarna opozicija oziroma kot vodja levega bloka, ki iz funkcije župana usklajuje nadaljevanje politične vojne z Janševo vlado. Mislim, da bomo ta film najverjetneje gledali.

Ampak Zoran Janković je v času tretje Janševe vlade z nekaterimi ministri in celo z Janezom Janšo kar dobro sodeloval. Na koncu je celo nekaj ministrov peljal na kosilo.

Mislim, da je enega tudi zaposlil.

Ni izključeno, da se bodo na posameznih področjih interesi skladali. Navzven se sicer kaže permanentna državljanska vojna, pod mizo pa se politični nasprotniki pogosto znajo dogovoriti in razdeliti interesne sfere.

Če sva že pri Jankoviću in njegovi napovedi ponovne kandidature, z njim sem imel kar nekaj intervjujev od leta 2006 naprej. Tukaj imam celo fotografijo iz časa, preden je bil prvič izvoljen za ljubljanskega župana, pa do intervjuja pred štirimi leti, v katerem je na moje izrecno vprašanje, ali je to njegov zadnji mandat, odgovoril pritrdilno. Torej je tudi Janković zdaj požrl dano besedo, ne samo Janša, Logar, Vrtovec in Stevanović.

Ampak saj so vsi politiki.

Ali pri politikih dana beseda sploh še kaj velja?

Nič ne velja. Nikoli ni kaj dosti veljala. Morda so se v preteklosti vseeno bolj trudili biti prepričljivi in niso dajali toliko jasnih odgovorov oziroma se niso tako jasno opredeljevali do posameznih vprašanj.

Zdaj pa zaradi družbenih omrežij nenadoma o vsem vedo vse in se izjasnjujejo o vsem. Posledično dajo bistveno več obljub in zavez.

Torej ni več neke načelnosti. So samo še interesi, kupčkanje in kupčevanje.

Bojim se, da je tako. Tudi zamere volivcev ne trajajo prav dolgo. Nekaj tednov, nekaj mesecev, potem se pozabi.

Je pa zanimivo, da se pri nas še noben politik po večji napaki ni opravičil. Prepričan sem, da bi celo velika napaka, za katero bi se politik iskreno opravičil, naletela na odobravanje ljudi. Rekli bi: v redu, priznal je in se opravičil. Morda bi mu celo odpustili. To je posebnost slovenskih politikov, za slabe stvari, ki jih naredijo, se skoraj nikoli ne opravičijo.

Misliš, da se bo Anže Logar opravičil svojim volivcem, ko bo prelomil dano besedo? Dvakrat je namreč precej eksplicitno javno rekel, da bo šel v vlado, ki je ne bi sestavljala ne Janša ne Golob, na koncu pa bo šel v Janševo vlado. Se bo opravičil oziroma kako se bo izvlekel iz tega vozla?

Ne more se. Moral bi se opravičiti. Če bi bil izjemen retorik, bi morda našel pojasnilo, s katerim bi razložil, zakaj se je tako odločil.

Ampak Anže Logar veliko govori, veliko lepih reči pove, vendar malo zares pove.

Torej je dober politik.

Njegova komunikacija me nekoliko spominja na Milana Kučana. Tudi Milan Kučan veliko govori, a na koncu ne veš točno, kaj je želel povedati. Seveda je Kučan iz druge, stare partijske šole.

Kučan je duhovit, sploh zdaj na stara leta. V tem smislu je kot staro vino. Poleg tega ima vedno izgovor, da ni več politik, ker je upokojenec.

Zakaj Milan Kučan kljub vsem aferam in škandalom še vedno tako trdno podpira Zorana Jankovića?

Ker nima drugega. Iz njegovih izrazov bi lahko sklepali, da je razočaran nad ekipo novih obrazov, na katero je stavil leta 2022. Ta je dosegla izjemno dober rezultat, a ji ni uspelo ohraniti oblasti. Mislim, da je na koncu ugotovil, da je stavil na napačnega konja. Edini, ki jim tukaj ostane, je ljubljanski župan.

Po svoje me čudi, zakaj ne vlagajo več v Luko Mesca, ki ima po mojem občutku precej talenta za politiko.

Lahko Luka Mesec postane novi voditelj slovenske levice z malo začetnico?

Lahko. Ta levica bi pravzaprav pomenila velik prelom.

Na soočenjih je bil Luka Mesec precej prepričljiv v argumentaciji, zelo dobro pripravljen in argumentiran. Imel je podatke, tematike je naštudiral. Po svoje je presenetil in postal precej izkušen politik.

Z njim sem pripravil intervju za Reporter na začetku letošnjega leta in sem bil prav tako presenečen nad njegovimi precej zdravimi pogledi. Ko sva govorila o različnih vprašanjih, se je pokazal kot izrazito neideološki levičar, kar je po mojem dobrodošla sprememba.

Pri Asti Vrečko, ki je sopredsedujoča tej stranki, je ideološka nota oziroma obremenjenost s preteklostjo bolj opazna. Tega niti ne skriva. Pri njem pa tega nisem opazil.

Pa tudi ekstremistov so se znebili.

Na srečo so šli sami. To je pravzaprav pomembno.

Miha Kordiš je na parlamentarnih volitvah epsko pogorel. Zdaj prejema poslansko nadomestilo in je s tem zelo zadovoljen.

To je pokazalo, da volilno telo vseeno kaznuje skrajne politike, leve in desne. Pri prenovi slovenske politike bi morda levi pol, hipotetično z Luko Mescem, prvi naredil tak korak. To je nova generacija. Na desnici pa takšnega preskoka ne morejo narediti, dokler je tam glavni hegemon Janša. Slej ko prej ga bodo morali.

Lahko Anže Logar postane predsednik SDS?

To je bilo v preteklosti večkrat rečeno.

Zdaj, ko se vrača h gospodarju?

Mislim, da ne.

Je ta priložnost zamujena?

Vprašanje. Veliko sem razmišljal o tem, kaj se je dejansko zgodilo. Janša naj bi mu ob neki priložnosti med vrsticami namignil, da računa nanj kot na naslednika. To naj bi storil vpričo nekega tujega politika. Ni šlo samo za vljudnostno frazo, ampak za iskreno gesto v smislu, to je moj naslednik v stranki.

Zakaj je potem kljub tem besedam še vedno kandidiral in ohranjal položaj predsednika stranke? Morda je Janša ugotovil, da Logar ni primeren za naslednika. Problem močnih voditeljev, besedi diktatorji ali avtokrati se mi zdita premočni, je, da nimajo naslednikov. Gre za avtoritativne voditelje. Tudi ljubljanski župan deluje avtoritativno. Njegov način vodenja je takšen, včasih pa je to žal tudi najuspešnejši model.

Ta tip vodenja nima naslednikov. Tudi župan Ljubljane bo imel problem, ker nima naslednika. Tako kot Janša.

Janez Janša se je znebil kar nekaj svojih domnevnih konkurentov, torej ljudi, za katere se je govorilo, da bi ga lahko v SDS-u nasledili. Se je s to operacijo Demokrati znebil tudi Anžeta Logarja?

Mislim, da se je Logar iz te igre umaknil sam, če je ta igra sploh obstajala. Morda se je Janša medtem premislil in ugotovil, da ni iz pravega testa. Morda ve o njem nekaj, česar mi ne vemo.

Tukaj še ni nič odločeno. Ampak tako močna stranka, ki je pravzaprav stranka enega moža, ima velik problem, ko tega človeka ni več. Če ni dovolj močnega naslednika, se razbije oziroma razpade. To se je zgodilo LDS-u. Po Drnovškovem umiku na predsedniški položaj je LDS v nekaj letih razpadel na več strank in ga nikoli več nismo videli.

Nova vlada naj bi, če bo šlo vse po načrtih, zaprisegla konec maja ali v začetku junija. Kako trdna bo ta vlada, koliko časa ji napoveduješ?

Lahko oddela cel mandat. Vse je odvisno od tega, kolikokrat bo na preizkušnji ta njena večina. Za večino zakonov se potrebuje navadna večina. Pomembno pa je tudi to, da ima desni pol večino v državnem svetu. Tako ni za pričakovati, da bi nasprotna stran nagajala z veti.

Janez Janša je lahko na oblasti do leta 2030...

Lahko je. To bo njegova vlada, v kateri ne bo imel nobene levosedinske stranke. To bo prva Janševa resnično desna vlada. Tako kot je Robert Golob prvič v zgodovini sestavil izključno levo vlado.

Pa bo lahko Janša pri vladanju šel iz svoje kože ali bomo spet priča reprizi njegovih prejšnjih vlad?

O tem se bova lahko pogovarjala v prihodnjih mesecih.

Se bova. Dejan Steinbuch hvala za zanimiv pogovor. Vas spoštovani gledalci in poslušalci pa hvala za spremljanje Reporterjevega podkasta. Pa se vidimo prihodnji teden.