Stranka nima kandidata za njegovega naslednika, prav tako tudi ne levi politični pol. Dokler ne bodo »strici iz ozadja« našli novega »odrešenika«, bo prvenstvo skušala prevzeti SD, kjer pa prav tako iščejo alternativo za Matjaža Hana. Edini trdno zasidran politik ostaja Luka Mesec, ki bo najbrž vodil tudi združeno stranko Levice in Vesne.

Na dan zmage, 8. maja, se je odhajajoči premier Robert Golob udeležil proslave ob prazniku mesta Ljubljana, na katerem je župan Zoran Janković napovedal, da se bo na lokalnih volitvah vnovič potegoval za prvega moža prestolnice. Politična zaveznika druži podobna politična usoda: oba sta bila relativna zmagovalca državnozborskih volitev, nato jima ni uspelo sestaviti vlade.

Tudi Golob ni kralj

Oba je oziroma bo tudi nasledil večni prvak SDS Janez Janša. Po oblikovanju njegove druge vlade se je Janković odločil, da ne bo sedel v poslanskih klopeh, ampak bo raje še naprej vodil »najlepše mesto na svetu«.

Kandidiral je za župana in spet zmagal. Še naprej je vodil Pozitivno Slovenijo, ki je na anketah še vedno predstavljala alternativo vodilni SDS, včasih je bila tudi prva na lestvici. Toda po poročilu KPK, ki je odneslo Janšo, se je tudi Janković moral umakniti.

Robert Balen

»Zoran Janković ni kralj, ki ga moramo braniti za vsako ceno. On je kraljica. Včasih kraljico pri šahu tudi žrtvujemo,« so bile nepozabne besede »tekača« Roberta Goloba na kongresu Pozitivne Slovenije leta 2013, ko so ljubljanskega župana »zamrznili« in s tem omogočili vlado Alenke Bratušek. Tudi ta je bila kratkega veka, saj se je po letu dni Janković »odmrznil« ter s tem povzročil razpad vladne koalicije in predčasne volitve.

Drugače kot večni ljubljanski župan pa Golob nima druge možnosti, kot da v poslanski klopi igra šefa opozicije in čaka šest mesecev (najmanj do 10. oktobra), po katerih lahko odstopi s poslanske funkcije, ne da bi s tem povzročil nadomestne volitve v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen.

Potem ko so mu dali Demokrati Anžeta Logarja po pogovorih o novi koaliciji dokončno košarico, se je Golob še nekaj časa javno tolažil z »mirnimi živci«. »To barko bomo pripeljali v varen pristan,« je govoril. Toda po pogovorih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar je priznal, da nima dovolj poslanskih glasov za vnovično izvolitev za mandatarja in da se že veseli dela v opoziciji.

Robert Balen

Da Golob zagotovo ne bo odšel iz politike, saj je edina alternativa Janezu Janši, skušajo javnost prepričati tudi njegovi politični sodelavci. A pred volitvami je napovedal svoj odhod, če mu ne bo uspelo sestaviti vlade.

»Kot človek res verjamem v fokus in se maksimalno fokusiram na eno samo stvar, to je, da pridemo do drugega mandata in v njem zaključimo stvari, ki smo jih zdaj zastavili. Če se ta cilj ne izpolni, moram priznati, da zelo pogrešam gospodarstvo, tako da bom zagotovo iskal alternativne priložnosti. Če kje, jih bom izven politike. Od tu naprej se pa prepustim razvoju dogodkov,« je izjavil v podkastu Popolitiki.

Svoboda brez naslednika

Skoraj zagotovo se ne bo poslovil pred jesenskimi lokalnimi volitvami, sploh če bo imela Svoboda še vedno najvišjo podporo na javnomnenjskih anketah. Po volitvah, na katerih tradicionalno zmagujejo desne stranke, pa se lahko zgodi marsikaj.

Ob morebitnem slabšem rezultatu Svobode bi lahko Golob našel izgovor za odstop in odhod iz politike. Sploh če bodo »strici« našli novega kandidata, na katerega bi lahko stavili v primeru predčasnega padca Janševe vlade. Zelo verjetno to ne more biti več Golob, ampak neki nov obraz, ki si še ni umazal rok s politiko, hkrati pa uživa dovolj velik ugled med slovenskimi državljani.

Jure Klobčar

Morda bi se bil pripravljen žrtvovati Aleksander Čeferin, ki se mu prihodnje leto izteče mandat predsednika Uefe.

Bolj kot vprašanje, kam bo odšel Golob (ugiba se, da se verjetno ne bo vrnil v državni Gen I, ampak v kakšno zasebno energetsko družbo, morda NGEN), je pomembno, kdo bi po njem lahko prevzel stranko Svoboda, ki ima navsezadnje z 29 poslanci v državnem zboru največjo poslansko skupino. Pred volitvami je za naslednico veljala Urška Klakočar Zupančič, ki je med vsemi politiki Svobode uživala najvišjo podporo.

Toda stranka se je je znebila s kandidaturo v volilnem okraju, v katerem ni mogla biti izvoljena. Tako se je (začasno) poslovila iz politike. Po rangu sta v stranki takoj za Golobom odhajajoča ministra Klemen Boštjančič in Matej Arčon. Prvi kot finančni minister ne more uživati kakšne posebne naklonjenosti širših ljudskih množic, drugi pa je prav tako premalo prepoznaven, čeprav v družbi zelo rad »zbija šale«.

Tudi je vprašanje, ali Boštjančič in Arčon sploh nameravata ostati v politiki brez Goloba. Prvi prihaja iz gospodarstva, tako kot Golob, drugi pa velja za Golobovega najtesnejšega zaupnika.

V zadnjem času je videti, da je Golob stvari prepustil Alenki Bratušek, ki najpogosteje nastopa v javnosti. Težko pa je verjeti, da bi Svoboda (ali pa širše leva nomenklatura) stavila nanjo, sploh ker so jo volivci leta 2022 postavili pred vrata.

A v politiki so možna presenečenja: ne nazadnje je tudi Marjan Šarec na evropskih volitvah »vstal od mrtvih« (še prej pa Borut Pahor na predsedniških volitvah). V stranki igrata pomembno vlogo tudi odhajajoči obrambni minister in vnovični šef poslancev Borut Sajovic ter podpredsednica državnega zbora Nataša Avšič Bogovič, a tudi zanju je težko reči, da uživata močno podporo širših ljudskih množic.

Robert Balen

Celo najbolj perspektivni mladi politik Svobode Lenart Žavbi razmišlja o odhodu iz državne politike na ljubljansko raven. Na lokalnih volitvah naj bi se potegoval za svetnika, potem pa bi lahko postal poklicni podžupan dolgoletnega župana Jankovića, ki bo prihodnje leto praznoval 74 let. Tam bi počakal na novo politično priložnost. Morebitni rešitelj od zunaj bi najbrž prevzel tudi Svobodo, če ne bi vztrajal pri svoji stranki.

Bodo Hana zamenjali z Nemcem?

Do takrat pa bi svojo priložnost za vrnitev na glavno politično sceno videla SD. Predsednik Matjaž Han po svoji pragmatični drži spominja na dolgoletnega predsednika Boruta Pahorja, a intelektualna glavnina stranke, pa tudi strici iz ozadja mu niso najbolj naklonjeni (tako kot tudi Pahorju niso bili).

SD je znana kot zelo demokratična stranka, kjer imajo razne skupine veliko več moči kot aktualni predsedniki (morda jo prav preveč demokracije ovira do volilnega napredka), ki ob vsaki večji krizi padajo. Han je stranko prevzel po aferi Litijska, zaradi katere je kot predsednica stranke odstopila Tanja Fajon, ta je pred volitvami 2022 kot evropska poslanka prevzela stranko.

Primož Lavre

Tako Fajonova kot Han sta veliko obetala, saj sta oba kraljevala zelo visoko na javnomnenjskih lestvicah, na koncu pa SD ni dosegla nobenega napredka, saj je pristala pri okoli 6,7 odstotka. Fajonova je imela nesrečo, da je takrat v politiko vstopil Golob in sesul načrte drugih strank, podobno se je zgodilo tudi Hanu, da so levi volivci iz strahu pred Janšo še vedno raje izbrali Goloba. Usoda SD je tako bolj odvisna od zunanjega kot od notranjega dogajanja.

Ne glede na to pa nekateri najbolj nezadovoljni posamezniki komaj čakajo, da zamenjajo Hana z vrha stranke. Težava pa je v tem, da je Han kot poslanec med kandidati SD na volitvah dobil največji odstotni delež in da v poslanski skupini ni nikogar, ki bi ga lahko nasledil.

Morda nekega dne Luka Goršek, toda pred tem mora oddelati svoj prvi poslanski mandat. V Evropskem parlamentu pa je še Matjaž Nemec, ki je podpredsednik stranke in po naših virih ne skriva ambicij, da bi prevzel stranko.

Nemec nam je sicer zanikal, da bi bil sam pretendent, in zatrjuje, da trenutno nihče ne razmišlja o zamenjavi vodstva stranke ter da ta tema ni aktualna. Morda res ne, ampak naslednje leto bo stranka imela redni kongres, do takrat pa se lahko marsikaj spremeni. Sicer pa tudi Han ni razmišljal o vodenju stranke, dokler kandidature ni napovedal tako rekoč zadnji dan pred kongresom.

Matej Krže

Nemec bi bil po eni strani naravna izbira, saj je dolga leta del njenega vodstva, hkrati pa zaradi svojega delovanja v Evropskem parlamentu ni omadeževan z domačimi političnimi aferami, a po drugi strani prav zaradi tega ni dovolj navzoč na slovenski politični sceni, kot bi kot morebitni prvak stranke moral biti.

Mesec kot glavni govorec opozicije

Tako se lahko celo zgodi, da SD pade v senco stranke Levica, ki se bo v bližnji prihodnosti združila z Vesno. Kdaj bo združitveni kongres, še ni znano, saj se trenutno s tem vprašanjem ne ukvarjajo ne v Levici ne v Vesni. Prav tako ni jasno, kakšno vodstvo bo imela združena stranka: Levica ima dva koordinatorja (Luka Mesca in Asto Vrečko), Vesna pa dva predsednika (Uroša Macerla in Uršo Zgojznik).

V Vesni ne skrivajo razočaranja, da na skupni listi ni bil izvoljen noben njihov kandidat. Še najbolje je kazalo Macerlu, vendar pa v novomeški volilni enoti, kjer je bil najboljši na listi, niso dobili mandata.

Tudi Zgojznikova je izvisela, saj se Vladimir Prebilič s svojo stranko ni uvrstil v državni zbor, tako ona ni postala evropska poslanka, Levica in Vesna pa nista dobili sedeža v Evropskem parlamentu. Možno je, da bo novo stranko prevzel kar Mesec, ki najbolj prepričljivo nastopa v javnosti. Pravzaprav postaja glavni govorec opozicije in je zasenčil tudi Goloba.

Sašo Radej

Morda bi bilo vse drugače, če bi Svoboda dobila kakšen odstotek glasov manj, Prerod Vladimirja Prebiliča pa kakšen odstotek več. Čeprav Golob ne bi bil relativni zmagovalec, pa bi imel večje možnosti za sestavo vlade, saj bi se mandati drugače razporedili. Skupaj s Prerodom bi dobila leva opcija več kot desna, verjetno bi bili po številu mandatov izenačeni, nobena od njiju pa spet ne bi mogla priti do večine brez Resnice.

Če bi bil v koaliciji Prebilič, je Logar ne bi mogel kar tako zavrniti. Ampak strici (Milan Kučan, Zoran Janković) so raje pred volitvami stavili na Goloba in ustavljali Prebiliča.

Zdaj, ko se vrača na oblast Janša, se lahko pošteno tolčejo po glavah. Tudi če bi Prerod sklenil skupno listo s SD, ta ne bi zaradi tega dobila več poslancev, kot če bi se mu samemu uspelo uvrstiti v državni zbor. Mimogrede, Prebilič še ni vrgel puške v koruzo. Stranko pripravlja na lokalne volitve, toda zanj bodo ključne leta 2029, ko se bo potegoval za vnovični mandat v Evropskem parlamentu. O združitvi s kakšno drugo stranko pa za zdaj ne razmišljajo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.