To so dejstva o carinah med EU in ZDA: Trump pretirava

Podjetja iz EU, ki ima enotno trgovinsko politiko, so leta 2023 v ZDA izvozila za 502,3 milijarde evrov blaga, od tam pa uvozila za 346,5 milijarde evrov dobrin. EU je tako v blagovni menjavi beležila 155,8 milijarde evrov presežka.

Za okoli 73 odstotkov vsega blaga, uvoženega iz ZDA v EU, je po podatkih Evropske komisije veljala ničelna carinska stopnja. Ob upoštevanju tega je za uvoženo blago iz ZDA v EU glede na analizo mednarodne finančne skupine ING veljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,95 odstotka.

Trump sicer trdi, da carine EU na uvoz iz ZDA zdaj znašajo 39 odstotkov, pri čemer pa sešteva različne dajatve, med njimi tudi davek na dodano vrednost, sam pa da je to številko prepolovil. Ameriške carine je tako označil kot "zelo prijazne vzajemne" carine.

Za blago, iz EU izvoženo v ZDA, je medtem na drugi strani Atlantika po podatkih ING veljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,5 odstotka.

Če sta bili partnerici precej blizu, so bile razlike večje pri določenih vrstah blaga. Za avtomobile je v EU carinska stopnja pri 10 odstotkih, v ZDA pa je bila doslej pri 2,5 odstotka. Z današnjim dnem so medtem začele veljati 25-odstotne ameriške carine za avtomobile.

Precejšnje so še razlike pri hrani ter pijačah in tobaku, kjer je carinska stopnja v EU za ameriško blago za okoli tri odstotne točke višja od carinske stopnje v ZDA za evropsko blago.

Pri izdelkih predelovalne industrije sta stopnji praktično izenačeni, pri nekaterih skupinah je evropska carinska obravnava celo malenkost bolj ugodna od ameriške. EU medtem nekoliko slabše obravnava ameriško blago kot ZDA evropskega pri strojih in transportni opremi, a je razlika manjša od ene odstotne točke.

Položaj v storitveni menjavi, kjer je ameriško gospodarstvo najmočnejše, je medtem nekoliko drugačen. Podjetja iz EU so v 2023 iz ZDA uvozila za 396,4 milijarde evrov storitev, tja pa izvozila za 292,4 milijarde evrov. EU je tako v storitveni menjavi z ZDA beležila 104 milijarde evrov primanjkljaja.

Trump je sicer v sredo napovedal 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA. Med temi državami so denimo Velika Britanija, Singapur, Brazilija, Avstralija, Nova Zelandija, Turčija, Argentina, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija.

Za približno 60 držav, za katere njegova administracija meni, da imajo najbolj nepoštene trgovinske odnose z ZDA, bodo veljale še višje carine. Za EU, kot omenjeno, 20-odstotne, za Kitajsko, s katero imajo ZDA največji primanjkljaj, pa dodatne 34-odstotne, kar skupaj z že obstoječimi nanese 54 odstotkov. Med državami z višjimi carinami so denimo tudi Vietnam, Tajska, Japonska, Tajvan in Južnoafriška republika.

ZDA bodo tako postale država z najvišjimi carinami na svetu. Iz Bele hiše so sporočili, da bodo 10-odstotne carine začele veljati 5. aprila, višje carine za posamezne države pa 9. aprila.

Rusije na seznamu ni, saj zanjo veljajo sankcije zaradi vojne v Ukrajini in s tem prepoved vsakršnega poslovanja.

Skorajšnja uveljavitev 10-odstotnih carin medtem ne bo veljala za Kanado in Mehiko, saj je Trump carine za uvoz iz obeh držav v višini 25 odstotkov že uvedel. Kasneje je sicer napovedal nekaj izjem in preložitev.

ZDA so sicer doslej že uvedle tudi več t.i. sektorskih carin. Med drugim so tako sredi marca začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, z današnjim dnem pa so začele veljati 25-odstotne ameriške carine za avtomobile.