Poznopopoldansko novembrsko sonce je pozlatilo stare budimpeštanske palače. Za trenutek se je zazdelo, da smo se vrnili v 19. stoletje, ko je bila Madžarska kot del avstro-ogrske monarhije (1867–1918) ena najvplivnejših evropskih sil in celo druga največja država v Evropi, takoj za carsko Rusijo. Toda razcvetu je sledil šok po koncu I. svetovne vojne, temu pa mračna leta kaosa in različnih diktatur, ki so se končala šele leta 1989, ko se je na Madžarsko vrnila svoboda, Budimpešta pa je počasi spet pridobivala staro slavo.
Prestolnica današnje Madžarske skoraj v ničemer več ne zaostaja za sosednjim Dunajem, kjer turisti z neprijetnimi občutki opazujejo do zob oborožene policiste na vsakem vogalu. Glavno mesto Avstrije se sooča z varnostnimi izzivi, ki so večinoma povezani z radikalnimi islamisti. Multikulti princip se na Dunaju ni tako prijel kot denimo v Berlinu, ki je tradicionalno bolj liberalen, malce kaotičen in ne ravno čist in urejen.