Izkušeni diplomat ste, profesor, zakaj politika – notranja, strankarska politika?
V tretje gre rado. Kariero sem zastavil že leta 1980, ko sem postal profesionalni član predsedstva mladinske organizacije oziroma ZSMS. Med 24 fanti in dekleti jih je bila kakšna polovica neprofesionalnih; med njimi je bil tudi Viktor Knavs, oče Melanije Knavs, ali denimo Slavoj Žižek kot urednik revije Problemi. Drug moj tak izlet v politiko je bila leta 2017 napoved kandidature za predsednika republike, pred dnevi pa sem sodeloval na ustanovnem kongresu stranke Zaupanje. Kot rečeno, gospod Erjavec me je povabil in dogovorila sva se za sodelovanje na področjih, kjer lahko kaj več prispevam, svetujem. Poznava se že skoraj četrt stoletja, štirinajst let je bil minister, od tega zapored kar sedem let v Mladiki.