Pred napadi nasilnežev, ki se demonstrantom dogajajo redno, pa jih zadnje dni ščitijo tudi kmetje na traktorjih, pa tudi motoristi, ki spremljajo vsa njihova večja zborovanja. Demonstracije ne potekajo več samo v Beogradu in Novem Sadu, temveč tudi v Subotici, Nišu, Kragujevcu, Kruševcu, Leskovcu, pa v Čačku, Šabcu, Valjevu in Pirotu ter drugih manjših mestih. Pred dnevi so celo srbski študenti prištinske univerze s sedežem v Kosovski Mitrovici stopili pred svojo fakulteto in podprli kolege v osrednji Srbiji ter se z njimi solidarizirali.
Prvič, odkar v Srbiji vlada predsednik Aleksandar Vučić, je bilo čutiti v nastopih vladajoče ekipe strah. Če je predsednik Vučić še pred nekaj dnevi grozil s svojimi »oboroženimi lojalisti«, pa v zadnjih nastopih poziva samo k miru. Toda, samo nekaj ur po tem, ko je prejšnji ponedeljek na televiziji pozval k umiritvi celotne družbe, je skupina moških v Novem Sadu izstopila iz prostorov njegove Srbske napredne stranke (SNS) in z bejzbolskimi kiji napadla stavkajoče študente in dijake in pri tem huje ranila eno dekle, ki ima težje poškodbe čeljusti. Študentje so pred novosadskim sedežem SNS mirno lepili nalepke z napovedjo blokade treh mostov v Novem Sadu za soboto, 1. februarja.
Gre za obeležitev dne, ko se je pred točno tremi meseci zrušila nadstrešnica novosadske železniške postaje, pod katero je umrlo 15 ljudi, dva pa sta hudo poškodovana. Študenti in prebivalci Novega Sada za to krivijo srbsko oblast, ki da je koruptivna in nepotistična ter vse podreja lastnim interesom. Terjajo takojšnjo javno objavo vseh dokumentov v zvezi z rekonstrukcijo železniške postaje, ki so jo izvajala podjetja v tesni povezavi z oblastjo in pa aretacijo ter hitro sodno obravnavo vseh odgovornih za tragedijo.
Napad, po katerem so pretepene študente oskrbeli v Vojvodinskem kliničnem centru, zadržali pa študentko z zlomljeno čeljustjo, je privedel do nepreklicnega odstopa srbskega premierja in vodje SNS Miloša Vučevića in s tem padca vlade. Istočasno je odstopil tudi Milan Đurić, župan Novega Sada, prav tako član SNS. Oba še pred nekaj dnevi na zahtevo študentov nista želela odstopiti.
V večini evropskih držav bi padec vlade pomenil pretres. A v Srbiji to ni tako. Odstopljeni premier Miloš Vučević je nekdo, ki v devetih mesecih svojega »vladanja« pravzaprav ni odločal o ničemer.
V večini evropskih držav bi padec vlade pomenil pretres. A v Srbiji to ni tako. Odstopljeni premier Miloš Vučević je nekdo, ki v devetih mesecih svojega »vladanja« pravzaprav ni odločal o ničemer. Tudi parlament je, z ogromno večino vladajoče SNS, samo amfiteater potrjevanja odločitev enega samega človeka. V Srbiji o vsem odloča samo Aleksandar Vučić. Zato je treba na odstop premiera Vučevića, dolgoletnega Vučićevega prijatelja še iz let, ko sta bila v Šešljevi radikalni stranki, gledati kot na skrbno premišljeno Vučićevo potezo, s katero se želi obdržati na oblasti. Če mora za to žrtvovati kakšnega svojega prijatelja ali pa celo vlado, je to zanj pač kolateralna škoda.
Vučić je še isti večer sklical tiskovno konferenco in na njej predvsem opravičeval brutalni napad na študente. Dejal je, da SNS že več dni trpi »napade falang«(falange so očitno študenti, op.p.) na svojo stranko in da je verjetno zato nekaterim prekipelo. Nasilneže njegove stranke, ki so s kiji pretepali študente, je prijazno imenoval »fantje, ki so to storili« in jih sočutno pozval, naj »ostanejo mirni, kljub velikim pritiskom nanje«.
Protestniki in oslabljena srbska opozicija se zavedajo, da bi končno zmago pomenil samo Vučićev padec. Zato ne pristajajo na njegov scenarij, po katerem bi v roku enega meseca postavil svojo novo vlado ali pa razpisal spet nove volitve. V Srbiji namreč Vučić že desetletje vsakih par let razpisuje volitve po lastni potrebi. Po navadi takrat, ko ima tolikšno podporo, da lahko spet zmaga in si s tem podaljšuje čas vladanja.
Zadnje parlamentarne volitve so bile popolna farsa s prirejenimi volilnimi seznami, z organiziranimi prevozi v Beogradu lažno prijavljenih volivcev iz Republike Srbske in Črne gore ter drugimi nepravilnostmi. Ostro resolucijo o tem je sprejel Evropski parlament, a Komisija ni naredila ničesar. Vučiću že leta popušča v strahu, da se ne bi obrnil na rusko ali kitajsko stran. Pri tem pa ne sprevidijo, da se je to že zgodilo in da EU uporablja samo kot bankomat, iz katerega dobiva enormne količine denarja. To dokazuje tudi njegova nedavna srčna čestitka ob ponovni izvolitvi beloruskega predsednika Lukašenka, v kateri mu želi dobrega zdravja in pravi, da bo Lukašenkova državotvornost prispevala k blaginji Belorusije in še poglobila dvostranske odnose s Srbijo. Enako tesne so tudi vezi s Kitajsko.
Samo nekaj ur po odstopu s premierskega položaja je nasmejani Vućević s kitajskim veleposlanikom slovesno odprl praznovanje kitajskega novega leta v Beogradu na vodi. Od tod tudi pismo, ki ga je v torek poslala odgovornim v EU skupina vidnih srbskih intelektualcev, ki pozivajo predsednico komisije von der Leyenovo, komisarko Marto Kos in druge, naj nehajo podpirati Vučića in naj raje v Srbiji podprejo proevropske sile.
Tudi ali celo predvsem od EU je odvisen razvoj dogodkov v tej državi. Sto tisoči protestnikov in opozicija zahtevajo, da se postavi prehodna tehnična vlada, ki bi postavila pogoje, da sploh lahko pride do legitimnih volitev, ki v sedanjih pogojih niso možne. Predsednik Vučić pa jim je prek TV ekranov jasno odgovoril: »Prehodne vlade ne bo, ker je to odvisno izključno od mene. Če jo hočete, me boste morali ubiti!«
Razplet vsekakor ne bo enostaven in verjetno tudi ne miren.
