Razkrivamo: Nika Kovač in trik, ki ga želi izvesti z milijonom podpisov
Evropska ali mednarodna zakonodaja ne priznava pravice do splava. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah splava ne obravnava. Velja le za ustanove EU (Evropski parlament, Evropsko sodišče …) ter za prenos in izvajanje zakonodaje EU v državah članicah. Veljajo zakonodajne pristojnosti članic in načelo prenosa pristojnosti, skladno z njim zavezništvo deluje le v mejah pristojnosti, ki so ji jih države članice podelile.
Vanesa Jaušovec
Evropsko sodišče za človekove pravice splava ni razglasilo za človekovo pravico, ki jo varuje konvencija. Za temeljno človekovo pravico je razglašena pravica do življenja. Seveda pa ESČP upošteva nacionalno zakonodajo držav članic Sveta Evrope. Z drugimi besedami, če pogoje za splav ureja domača zakonodaja, je omejevanje ali zavrnitev uporabe domače zakonodaje kršitev konvencije.
Vse to so lani ugotovili pravniki v komisiji za etiko, ki deluje pod okriljem Komisije škofovskih konferenc EU (COMECE). In to velja imeti pred očmi, ko se kot zgodovinski dosežek predstavlja milijon in več podpisov, ki jih je z aktivisti v mreži po državah EU zbral Inštitut 8. marec. Kot evropsko državljansko pobudo jih bo predal Evropski komisiji. Ni druge, države članice se pri določanju zakonodaje o splavu držijo svojih demokratičnih postopkov.
Ko bi v vzorni Sloveniji splav opravile ženske, ki jim je to onemogočeno ali oteženo v drugih državah EU, bi nam Evropska komisija povrnila stroške posega.
Seveda zbiratelji to vedo, zato so se odrekli pozivanju k usklajevanju zakonov in drugih predpisov držav članic in vanje ne želijo posegati. Vprašanje, ki so si ga zastavili, je bilo, kako vendar obiti Evropski svet, v katerem se glasuje s soglasjem članic EU. Bili so inovativni. Evropsko komisijo bodo s podpisi pozvali, naj izda predlog za finančno podporo državam, ki bi v skladu z notranjim pravom lahko »omogočile varno prekinitev nosečnosti vsaki ženski v Evropi, ki še vedno nima dostopa do varnega in zakonitega splava«.
Gre za uporabo podporne pristojnosti EU v skladu s pravili, določenimi v evropskih pogodbah. Države članice bi se v to podporo (sklicujoč se na zdravje) vključile na lastno željo in kot nadomestilo prejele finančno podporo EU. Ko bi v vzorni Sloveniji splav opravile ženske, ki jim je to onemogočeno ali oteženo v drugih državah EU, bi nam Evropska komisija povrnila stroške posega.
Splav bi tako z evropskim denarjem financirale tudi države, ki ga tako ali drugače omejujejo. Trik oziroma ideja – ali je res izvedljiva, je že drugo vprašanje – je: če morajo ženske oziroma pari denimo v Avstriji in Nemčiji plačati za splav, ga bodo opravili na primer v Sloveniji brezplačno, naša država pa bo za to plačana.