S prvim slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom smo se pri njem doma ob Ljubljanici pogovarjali o njegovi najnovejši knjigi Voditelji Slovenije. Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša – pa tudi o aktualni politiki. Še živa Kučan in Janša sta se odzvala njegovemu vabilu, prišla na predstavitev knjige, a se nista rokovala.

V svoji novi knjigi Voditelji Slovenije se Dimitrij Rupel naslanja na razkritja nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Janeza Drnovška, ki osvetlijo Drnovškov odnos z Janezom Janšo in Milanom Kučanom.

Štirje na moč različni voditelji iz časa osamosvojitve so uvrščeni v najožji izbor nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. S člani »kvarteta« je imel osebne izkušnje, zato zgodbe in komentarji v njegovi knjigi Voditelji Slovenije – Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša o njih temeljijo na skupnih doživetjih. Treba je bilo po njegovih besedah narediti nekaj reda v ikonografiji slovenske politike.

Nekdanji politik Dimitrij Rupel je v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavil knjigo Voditelji Slovenije. Avtor v njej popisuje prelomne dogodke v slovenski politiki med leti 1988 in 2009. Osredotoča se na delo Jožeta Pučnika, Janeza Drnovška, Milana Kučana in Janeza Janše, ki so po mnenju avtorja odločilno prispevali k slovenski osamosvojitvi. Janša in Kučan sta kot gosta dogodka sedela v prvi vrsti, med njiju pa je organizator preudarno posedel še predsednico uprave Mladinske knjige Simono Mele in članico uprave MK Karmen Pangos kot "tamponsko cono" med posameznikoma, ki najbolj zaznamujeta polarizacijo slovenske politike.

Javier Milei (53), politični novinec, je slavil na predsedniških volitvah v Argentini. Zmagal je, ker imajo Argentinci dovolj stare, anemične in skorumpirane peronistične elite, od katere si mlajše generacije niso mogle ničesar več obetati. Zmagovalno norenje novoizvoljenega predsednika so na Zahodu opazovali z mešanico zgražanja, posmehovanja in moraliziranja. Toda Argentincem je v resnici vseeno, kaj si mislimo o njihovi demokraciji.

Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so na današnji novinarski konferenci predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.

Nova ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel (doma iz Mislinje) je poročena s Tadejem Ruplom, nekdanjim veleposlanikom v Londonu.

Pred stotimi letu se je v Bohinju rodil profesor, politik in publicist France Bučar (2. 2. 1923–20. 10. 2015). Bil je eden od ustanovnih očetov države, predsednik leta 1990 demokratično izvoljene skupščine. Sam je bil izvoljen na listi Slovenske demokratične zveze. Za seboj ni pustil spominov, avtobiografije, je pa domala do konca izdajal knjige spisov o slovenski državi, narodu in demokraciji. Predgovore so mu izdajali nazorsko različni ljudje od Tineta Hribarja, do Ernesta Petriča in Jožeta Pirjevca.

Združenje VSO je na novinarski konferenci izrazilo nasprotovanje vladnemu sklepu o usodi Muzeja slovenske osamosvojitve. Po besedah predsednika združenja Lojzeta Peterleta zadevo jemljejo zelo resno, zato bodo, če vlada ne bo spremenila odločitve, začeli izvajati t.i. akcijski načrt v obrambo samostojnega muzeja osamosvojitve.

Predsednik Borut Pahor je tik pred odhodom s svoje funkcije uresničil željo Janeza Janše, Igorja Bavčarja, Dimitrija Rupla, Lojzeta Peterleta, Jelka Kacina in Janeza Bučarja, sina pokojnega Franceta Bučarja, da jim vrne odlikovanja zlati častni znak svobode, ki so ga leta 1993 protestno vrnili takratnemu predsedniku Milanu Kučanu v znameniti vrečki Bate.

Šest vidnih predstavnikov slovenske osamosvojitve (Igor Bavčar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel in France Bučar) je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači od predsednika Pahorja sprejelo vrnjena odlikovanja Zlati častni znak svobode. Šesterica je namreč leta 1993 že prejeta odlikovanja vrnila tedanjemu predsedniku države Milanu Kučanu, po njihovih besedah zaradi poskusov razvrednotenja slovenske samostojnosti ter vse glasnejših pobud za oživljanje nekakšne nove Jugoslavije. Odlikovanja so Kučanu tistikrat dostavili kar v plastični vrečki.

Umrla je Marjetica Ana Rudolf Rupel, žena slovenskega politika Dimitrija Rupla, ki ga je pogostokrat spremljala kot zunanjega ministra, diplomata in ljubljanskega župana, zadnje leto je bil direktor javne agencije za knjigo, vendar je prejšnji teden odstopil s položaja.

Slovenska desnica, ki si jo je uzurpiral Janša, tone vedno globje. Iz leta v leto postaja bolj izrojena. Intelektualce so zamenjali partijski jurišniki, ni več glasu razuma. Ni več nikogar, ki bi Janši nastavil ogledalo.

Aktivist Vili Kovačič je na začetku podpiral Nino Krajnik in ji obljubil, da bo zbiral podpise za njeno predsedniško kandidaturo. Zaradi njenega stališča do LGBT ji je podporo umaknil in začel zbirati podpise za Andreja Magajno, z njim pa se je nato razšel na predstavitvi njegove kandidature, ker mu ni pustil neomejeno govoriti.

Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v javnem pismu pozval predsednika republike Boruta Pahorja, naj zavrne predlog vlade o odpoklicu slovenskega veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja. Kot trdi Rupel, ki Pahorja v pismu tika, veleposlanik ni storil ničesar narobe, prej nasprotno.

Dimitrij Rupel bo dobil od maja do konca leta dodatek v višini 30-odstotkov njegove plače, ki jo je označil za »mizerno«.

Prejšnji ponedeljek so se sešli prvaki strank Zdravko Počivalšek (Konkretno), Marjan Podobnik (SLS), Aleksandra Pivec (Naša dežela) in Matej Tonin (NSI). Prva dva zadnje leto sodelujeta v gibanju Povežimo Slovenijo, ki bo na volitvah nastopilo s skupno listo, drugi dve stranki pa nastopata vsak s svojo samostojno listo.

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Burno politično dogajanje dobiva pospeške, sredina političnega prostora je pregreta. Vsi razen Kula in SDS se razglašajo za politično sredino.

Društvo slovenskih pisateljev (DSP) je v javnem pismu direktorju Javne agencije za knjigo RS Dimitriju Ruplu izrazilo zaskrbljenost nad dogajanjem v zvezi s pripravami na nastop Slovenije kot častne gostje na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023. Nanj so naslovili več vprašanj, zanima jih strategija nastopa Slovenije v Frankfurtu.