Ponekod ugibajo, ali bi bilo mogoče sestaviti vlado z SDS, ki je ne bi vodil Janez Janša. Tega filma pa najbrž ne bomo videli.

Pred tremi desetletji so se pesniki, pisatelji, filozofi in sociologi, ki za to sploh niso bili poklicani, lotili oblikovanja osnutka slovenske ustave in za vedno spremenili tok osamosvajanja slovenske države. Spomin na čas in okoliščine nastajanja tez, ki veljajo za izvor slovenske ustavnosti, so včeraj popoldne obudili na dogodku na ustavnem sodišču.

Letos mineva 30 let od oblikovanja t. i. pisateljske ustave, ki se je bodo danes popoldne spomnili na slovesnosti ustavnega sodišča. Osrednji del bo pogovor s Tinetom Hribarjem, Petrom Jambrekom, Tonetom Peršakom, Dimitrijem Ruplom, Ivanom Svetlikom in Venom Tauferjem, ki so bili leta 1988 člani skupne redakcijske komisije Tez za Ustavo RS.

Prvak opozicijske SDS Janez Janša in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel sta včeraj na javni tribuni v Ljubljani obujala spomine na referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato, ki sta se odvila na včerajšnji dan pred 15 leti. "Tudi danes bi podprl vstop v obe organizaciji, ker ni prave alternative," je dejal Janša.

V zadnjih tednih se je v slovensko-hrvaških odnosih, v slovenski politiki, navsezadnje pa tudi v politiki Evropske unije nakopičilo veliko neprijetnih dogodkov oz. pojavov. Dva sta povezana z mejnimi spori v jugovzhodni Evropi (v Bruslju pravijo “na Zahodnem Balkanu”), dva pa z Ljubljansko banko.

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji minister za zunanje zadeve

Na 10. obletnico smrti nekdanjega predsednika vlade in države Janeza Drnovška so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili spominski simpozij s prispevki njegovih sopotnikov. Ti so izpostavili Drnovškovo neuklonljivo politično držo in njegova prizadevanja za vključitev Slovenije v mednarodne povezave ter ga označili za velikega humanista.

Kot nam je pojasnil nekdanji zunanji minister in predsednik ene prvih demokratičnih strank Slovenske demokratične zveze Dimitrij Rupel, je »Državljanska lista« zazdaj odložena.

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Pobudniki za ustanovitev stranke Prstan so prejšnji teden sporočili, da niso dosegli svojega vmesnega cilja pri naboru kandidatov za državnozborske volitve, zato so ustavili aktivnosti za ustanovitev stranke.

Katalonski referendum danes spremlja tudi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki vodi skupino mednarodnih opazovalcev, v kateri je 33 nacionalnih in evropskih poslancev iz 17 držav.

Pred nedeljskim referendumom o neodvisnosti Katalonije iz tujine prihajajo številni odzivi na ravnanje španskih oblasti, ki želijo na vsak način preprečiti glasovanje.

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

V teh poletnih dneh me preganjajo tri vprašanja, od katerih sta dve po splošnem prepričanju veliki vprašanji, eno pa je na videz drobno vprašanje.

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister Slovenije

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

Na naslovnici zadnje knjige dolgoletnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla Železo ali žamet ali od kulture do države je fotografija J. B. Tita, ko jo je imel njegov oče obešeno v svojem kabinetu na Akademiji za glasbo.

Na jesenskih predsedniških volitvah bi bil pripravljen nastopiti tudi dolgoletni zunanji minister in novorevijaš Dimitrij Rupel,

Pred tridesetimi leti, 16. februarja 1987, je izšla znamenita 57. št. Nove revije z naslovom, ki je pri takratni oblasti zbudil nelagodje in srd: Prispevki za slovenski nacionalni program. Pobudo za reševanje »slovenskega nacionalnega vprašanja« je namreč prevzela intelektualna opozicija. Po mnenju Petra Jambreka je revija simbolno oznanila prihod »slovenske pomladi«.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1. marca, trideset let od izida znamenite 57. številke Nove revije (16. februarja 1987), prireja simpozij Prispevki za slovenski nacionalni program II.