Ob praznovanju 80. rojstnega dne prejšnji torek v dvorani Slovenske matice je nekdanji zunanji minister in diplomat Dimitrij Rupel predstavil novo knjigo Dobri nameni.

Nekdanji zunanji minister in diplomat je na slavnostni akademiji predstavil tudi svojo novo knjigo Dobri nameni

V Kadedrali svobode vidijo izhod iz zapletene politične situacije po volitvah tudi v tehnični vladi, ne pa v predčasnih volitvah.

Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel o složnem sodelovanju Milana Kučana in šefa slovenske Udbe Ivana Eržena v osamosvojitvenih časih.

Kolumna dr. Dimitrija Rupla, osamosvojitelja, nekdanjega zunanjega ministra in diplomata o najvažnejšem vprašanju slovenske zunanje politike.

Dobra dva meseca pred volitvami je Igor Omerza predstavil svojo novo knjigo z naslovom Janez Janša - Kaplar.

Pisalo se je leto 1987 in Nova revija je čez noč postala glavna novica v tedanji Jugoslaviji, kjer so bili nad »slovenskim nacionalizmom« presenečeni in celo šokirani.

Mineva 35 let od plebiscita, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno in neodvisno državo.

V zgodovini mednarodnih zadev (v srbohrvaščini “poslovi”) so se dogajali mirovni in gospodarski sporazumi vseh vrst.

Blejski strateški forum (BSF) je letos obeležil jubilejno, dvajseto leto, zato bi pričakovali, da se ga bo udeležilo več pomembnih tujih gostov, mednarodnih organizacij in voditeljev. Ob takšni obletnici bi se zdelo logično, da ta forum, ki velja za naš osrednji zunanjepolitični letni dogodek, namenjen promociji slovenske diplomacije, postane še ambicioznejši, da se vzpostavi kot ena od treh relevantnih globalnih konferenc v Evropi. Blejskega strateškega foruma seveda ne moremo primerjati z Davosom niti Alpbachom, njegova konkurenca je kvečjemu bratislavski GLOBSEC forum, ki se bolj osredotoča na evropske integracije, varnost in transatlantske odnose.

Nekdanji, tudi prvi slovenski zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel je pred pričetkom letošnjega Belskega strateškega foruma voditeljem slovenskih diplomatov napisal ostro pismo, naslovljeno na predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednika vlade Roberta Goloba in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon. Vsebino Ruplovega pisma objavljamo v nadaljevanju.

Na začetku svojega gibanja za neodvisnost/samostojnost je bila Slovenija relativno tesno povezana z drugimi podobnimi gibanji v Srednji Evropi, posebej s Češko (kjer je bil Dienstbier bolj zadržan od Havla, Schwarzenberga in Vondre), Madžarsko (Jeszenszky), Poljsko (Skubiszewski) in Slovaško (po ločitvi od Češke Kukan). Zato je bila logična domneva o sodelovanju in morebitni pridružitvi Višegrajski skupini (V3, V4), ki je nastala leta 1991.

Slovenske politične zadrege so vsak dan bolj tudi zunanjepolitične zadrege, ki zahtevajo pozornost in dobronamernost, v odprtem pismu vladi o slovenski zunanji politiki piše Katetrala svobode.

Narativi so pripovedi, ki usmerjajo dojemanje sveta in delovanje skupnosti. To zmorejo, ker so prepričljivi, prepričljivi pa so, ker ustrezajo sprejemnikovemu svetu vrednot, ker imajo močan čustveni naboj in ker nagovarjajo njegovo nezavedno. Ustreznost narativa realnosti je drugotnega pomena. Ko gre za nasprotnikov narativ, se ta razume zgolj kot izmišljija in kot nasprotje realnosti. Drugače od običajne pripovedi je narativ vzorčna oziroma formulaična, ponavljajoča se pripoved, pripoved z izpostavljeno kulturnooblikovalno močjo.

»Leta 1945 sta bila premagana fašizem in nacizem, leta 1989 socializem in komunizem. Okrog 2025 je morda na vrsti liberalni demokratizem,« napoveduje minister v dveh Janševih vladah Žiga Turk, pisec prvega besedila e-zbornika Katedrale svobode Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program. Pred dnevi so ga predstavili pobudniki Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Tomaž Zalaznik in Žiga Turk.

Morebitna visoka zmaga SDS na prihodnjih volitvah Janši ne zagotavlja, da mu bo uspelo tudi sestaviti novo vlado, kaj šele oblikovati »ustavno koalicijo razuma«.