Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

V. d. direktorja Javne agencije za knjigo RS (Jak) Dimitrij Rupel je slab mesec pred knjižnim sejmom v Frankfurtu za Delo dejal, bo letošnja udeležba bolj ali manj klasična in konvencionalna. V letu 2023, ko bo Slovenija častna gostja sejma, pa bo treba dati pečat in velik del njegovih skrbi je, kot pravi, posvečen temu.

Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti ob 30. obletnici sprejetja brionske deklaracije spomnil na tedanjo enotnost, ki je danes ni več. Po njegovem je bila deklaracija pomemben korak h kasnejšem mednarodnem priznanju, s tem sta se strinjala tudi tedanji predsednik predsedstva Milan Kučan ter zunanji minister Dimitrij Rupel.

Andrej E. Skubic, pisatelj in prevajalec , o imenovanju Dimitrija Rupla za v. d. direktorja Javne agencije za knjigo

Vlada je na seji za vršilca direktorja Javne agencije za knjigo (Jak) imenovala Dimitrija Rupla, in sicer od 2. junija do imenovanja novega direktorja po izvedenem javnem natečaju, vendar najdlje do 1. decembra. Obenem je bil v svet Jak kot predstavnik ustanovitelja imenovan Damjan Damjanovič, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev

Dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel je bil lani prekratek za visokega predstavnika OVSE za svobodo medijev, saj je bila na ta položaj imenovana Portugalka Teresa Ribeiro, ki je bila pred tem državna sekretarka na portugalskem zunanjem ministrstvu.

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Dimitrij Rupel, sociolog, politik, pisatelj in nekdanji zunanji minister

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel podaja pregled zgodovine slovenske diplomacije. V drugem delu eseja azpravo nadaljuje s »težavnim« letom 2003 in sklene z nedavnim dramatičnim pismom predsednika vlade Janeza Janše evropskim kolegom.

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel v prvem delu eseja podaja pregled zgodovine slovenske diplomacije od odločilne pobude glede državne samostojnosti do izvolitve dolgoletnega predsednika vlade Janeza Drnovška za predsednika republike.

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Odločitev za plebiscit je bila v malce skrivnostnih ali celo »zarotniških« okoliščinah sprejeta pred tridesetimi leti, v petek, 9. novembra 1990, na dvodnevnem seminarju Kluba poslancev Demosa v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem.

Ob zadnjih izdihljajih partijskega glasila Komunist se je rodila nova zvezda političnega novinarstva. V njem je svoje novinarske izkušnje pridobival Bojan Požar, ki ga je nato naslednica Zveze komunistov Slovenije Stranka demokratične prenove imenovala za glavnega in odgovornega urednika svojega novega tednika Evropa, izdajalo pa ga je Podjetje Zdaj pod vodstvom Dušana Kumra.

Vlada je na včerajšnji seji za kandidata za predstavnika Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za medije imenovala dolgoletnega bivšega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Zunanje ministrstvo je zadolžila, da izpelje postopek za najavo kandidature.

dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Mineva 30. obletnica prvih demokratičnih volitev in odločitve za samostojno državo. Ob zadnjih izdihljajih partijskega glasila Komunist se je rodila nova zvezda političnega novinarstva.

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

S prepričljivo večino je bila pred tremi desetletji (16. maja 1990) po prvih demokratičnih volitvah izvoljena še prva slovenska demokratična vlada. Mandatarstvo za sestavo kar 27- članskega izvršnega sveta je pripadlo prvaku Slovenskih krščanskih demokratov 42-letnemu zgodovinarju in ekonomistu Lojze Peterletu. Bil je strokovni sodelavec na zavodu za družbeno planiranje.

Smo sredi kriznega časa, ko je odstopila levosredinska vlada Marjana Šarca, in je bila imenovana nova desnosredinska vlada Janeza Janše. Vmes se nam je zgodila zdravstvena kriza, ki traja. Smo v vojni z novim virusom. Primerljiv je bil le še krizni čas slovenske osamosvojitve in vojne za Slovenijo. Katedrala svobode preučuje, ocenjuje in primerja sedanje stanje naroda in države s krizo pred 30 leti, s pravkar minulim časom prejšnje vlade, in s perspektivami rešitve sedanje krize, so v posebni spomenici naslovljeni na slovensko javnosti zapisali v Katedrali Svobode.