Ali Slovenija potrebuje novo stranko? S tem vprašanjem se bodo ta četrtek, 10. januarja, na prvi konvenciji za nacionalni program ukvarjali pobudniki novega možganskega trusta.

Ob branju članka Aleksandra Brudarja »Policist toži Rupla, ker je bil ta žaljiv« (Delo, 28. novembra 2018) si lahko vsak pozornejši bralec zastavi vprašanje, s čim sem si podpisani zaslužil tako tendenciozen, v bistvu sovražen članek?

Ljubljana velja za levo trdnjavo, ki jo desnica ne more osvojiti. Toda to je zgrešen pogled, saj je desnici oziroma pomladnemu bloku uspelo po uvedbi večstrankarske demokracije zmagati v Ljubljani že leta 1990.

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Da gre za »iskren, mestoma boleč zapis o avtorjevem življenju v zanj ključnih obdobjih – mladost, politika, diplomacija, upokojenska leta«, je zapisala založba Modrijan o spominih Od politike do diplomacije Zvoneta Dragana (1939), podpredsednika Zveznega izvršnega sveta v osemdesetih letih.

Ljubljanski župan Janković bi moral »dati za mašo«, ker je Ljubljana postala prestolnica samostojne države, je prepričan nekdanji ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel.

Nesprejemljivo je, da nacionalna RTV Slovenija izbruhe nestrpnosti ne vzame resno in celo načrtuje, kako slediti zahtevam po nedemokratični cenzuri govora o resnici, pravi predsednik Zbora za republiko France Cukjati o odzivih na intervju novinarja Jožeta Možine z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom, ki je izzval napade zveze borcev in tudi dela politike.

Če bi bil Janša bolj aktiven in se pripravljen odprto pogovarjati tudi o možnosti, da bi bil mandatar kdo drug kot on, bi morda dobili drugačno vlado.

Razen mandatov Janeza Drnovška in Janeza Janše so bili – po letu 2008 – slovenski voditelji negotovi in komaj prepoznavni, v eseju piše Dimitrij Rupel.

V Sloveniji strah pred močnimi osebnostmi pomeni strah pred opozicijo, opozarja nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.

Dimitrij Rupel in Ivan Štuhec sta se lotila Marjana Šarca, ki se je začel v javnosti vesti kot mandatar in sestavljati svojo koalicijo. Šarčevo vedenje je "nanavadno in sprto s povolilnimi postopki v demokratičnih državah," ga v pismu javnosti obsojata Rupel in Štuhec kot pobudnika izjave slovenskih izobražecev, pod katero se je podpisalo okoli 30 izobražencev.

Ponekod ugibajo, ali bi bilo mogoče sestaviti vlado z SDS, ki je ne bi vodil Janez Janša. Tega filma pa najbrž ne bomo videli.

Pred tremi desetletji so se pesniki, pisatelji, filozofi in sociologi, ki za to sploh niso bili poklicani, lotili oblikovanja osnutka slovenske ustave in za vedno spremenili tok osamosvajanja slovenske države. Spomin na čas in okoliščine nastajanja tez, ki veljajo za izvor slovenske ustavnosti, so včeraj popoldne obudili na dogodku na ustavnem sodišču.

Letos mineva 30 let od oblikovanja t. i. pisateljske ustave, ki se je bodo danes popoldne spomnili na slovesnosti ustavnega sodišča. Osrednji del bo pogovor s Tinetom Hribarjem, Petrom Jambrekom, Tonetom Peršakom, Dimitrijem Ruplom, Ivanom Svetlikom in Venom Tauferjem, ki so bili leta 1988 člani skupne redakcijske komisije Tez za Ustavo RS.

Prvak opozicijske SDS Janez Janša in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel sta včeraj na javni tribuni v Ljubljani obujala spomine na referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato, ki sta se odvila na včerajšnji dan pred 15 leti. "Tudi danes bi podprl vstop v obe organizaciji, ker ni prave alternative," je dejal Janša.

V zadnjih tednih se je v slovensko-hrvaških odnosih, v slovenski politiki, navsezadnje pa tudi v politiki Evropske unije nakopičilo veliko neprijetnih dogodkov oz. pojavov. Dva sta povezana z mejnimi spori v jugovzhodni Evropi (v Bruslju pravijo “na Zahodnem Balkanu”), dva pa z Ljubljansko banko.

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji minister za zunanje zadeve

Na 10. obletnico smrti nekdanjega predsednika vlade in države Janeza Drnovška so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili spominski simpozij s prispevki njegovih sopotnikov. Ti so izpostavili Drnovškovo neuklonljivo politično držo in njegova prizadevanja za vključitev Slovenije v mednarodne povezave ter ga označili za velikega humanista.

Kot nam je pojasnil nekdanji zunanji minister in predsednik ene prvih demokratičnih strank Slovenske demokratične zveze Dimitrij Rupel, je »Državljanska lista« zazdaj odložena.

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister