"Demos je bil spočet oktobra, rodil se je decembra 1989." Te besede pomembnega akterja demokratizacije in osamosvojitvenih procesov prvega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta so včeraj marsikaterega udeleženca okrogle mize v prostorih Muzeja VSO v Ljubljani verjetno presenetile.

V predsedniški palači je bil danes sprejem v spomin na Majniško deklaracijo, ki so jo pred 30 leti prebrali na shodu na Kongresnem trgu. Predsednik države Borut Pahor je ob tem poudaril "nepozaben simbolni in stvarni pomen" deklaracije. Tlakovala je pot slovenske osamosvojitve, zato si po njegovem zasluži trajno mesto v našem kolektivnem spominu. Svoj sprejem so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije organizirali tudi udeleženci seje RK ZSMS, v okviru katere je bila Majniška deklaracija prebrana - na sprejem je prišel iz zapor na Dobu tudi Igor Bavčar.

V spomin na dogodek pred 30 leti, ko so na znamenitem shodu v podporo obtoženim v aferi JBTZ prebrali Majniško deklaracijo, bo v predsedniški palači danes dopoldne sprejem, na kateri bo poleg predsednika Boruta Pahorja slavnostni govornik tudi soavtor deklaracije Dimitrij Rupel. Obletnico bodo obeležili tudi na srečanju v Muzeju novejše zgodovine.

Z nekaj zamude Katedrala Slovenije – Konvencija za nacionalni program, think tank Petra Jambreka in Dimitrija Rupla, drži obljubo: danes, 20. marca popoldne v Klubskem salonu Maxi pripravlja drugo razpravo.

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

V Sloveniji stranke novih obrazov nastajajo običajno (tik) pred volitvami, išče se šele druge ljudi in kandidate, nazadnje pa pride na vrsto program. Pomembno je le priti na oblast, kaj z njo početi, ni pomembno.

Približno 50 do 60 predstavnikov s področja politike, podjetništva in kulture bo na konvenciji v Ljubljani, ki so jo poimenovali Katedrala svobode, včeraj odprlo razpravo o tem, ali je v Sloveniji treba ustanoviti novo stranko, je za STA povedal eden od pobudnikov in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Sam meni, da je takšna stranka potrebna.

Ali Slovenija potrebuje novo stranko? O tem se bodo v četrtek pozno popoldne (10. januarja), predvidoma brez udeležbe javnosti, spraševali razpravljavci Katedrale svobode, novega intelektualnega foruma politične in intelektualne desne sredine.

Od vseh stricev sem imel najrajši strica Mirka, ki je bil znan po svojem ravnateljevanju Narodne in univerzitetne knjižnice (1946-1963), po svojih literarnozgodovinskih študijah in knjigah o Janezu Vajkardu Valvasorju, Primožu Trubarju in Josipu Jurčiču, predvsem pa po svojih Jezikovnih pogovorih, ki jih je ljubljanski radio - po začetku leta 1946 - predvajal petnajst let.

Ali Slovenija potrebuje novo stranko? S tem vprašanjem se bodo ta četrtek, 10. januarja, na prvi konvenciji za nacionalni program ukvarjali pobudniki novega možganskega trusta.

Ob branju članka Aleksandra Brudarja »Policist toži Rupla, ker je bil ta žaljiv« (Delo, 28. novembra 2018) si lahko vsak pozornejši bralec zastavi vprašanje, s čim sem si podpisani zaslužil tako tendenciozen, v bistvu sovražen članek?

Ljubljana velja za levo trdnjavo, ki jo desnica ne more osvojiti. Toda to je zgrešen pogled, saj je desnici oziroma pomladnemu bloku uspelo po uvedbi večstrankarske demokracije zmagati v Ljubljani že leta 1990.

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Da gre za »iskren, mestoma boleč zapis o avtorjevem življenju v zanj ključnih obdobjih – mladost, politika, diplomacija, upokojenska leta«, je zapisala založba Modrijan o spominih Od politike do diplomacije Zvoneta Dragana (1939), podpredsednika Zveznega izvršnega sveta v osemdesetih letih.

Ljubljanski župan Janković bi moral »dati za mašo«, ker je Ljubljana postala prestolnica samostojne države, je prepričan nekdanji ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel.

Nesprejemljivo je, da nacionalna RTV Slovenija izbruhe nestrpnosti ne vzame resno in celo načrtuje, kako slediti zahtevam po nedemokratični cenzuri govora o resnici, pravi predsednik Zbora za republiko France Cukjati o odzivih na intervju novinarja Jožeta Možine z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom, ki je izzval napade zveze borcev in tudi dela politike.

Če bi bil Janša bolj aktiven in se pripravljen odprto pogovarjati tudi o možnosti, da bi bil mandatar kdo drug kot on, bi morda dobili drugačno vlado.

Razen mandatov Janeza Drnovška in Janeza Janše so bili – po letu 2008 – slovenski voditelji negotovi in komaj prepoznavni, v eseju piše Dimitrij Rupel.

V Sloveniji strah pred močnimi osebnostmi pomeni strah pred opozicijo, opozarja nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.

Dimitrij Rupel in Ivan Štuhec sta se lotila Marjana Šarca, ki se je začel v javnosti vesti kot mandatar in sestavljati svojo koalicijo. Šarčevo vedenje je "nanavadno in sprto s povolilnimi postopki v demokratičnih državah," ga v pismu javnosti obsojata Rupel in Štuhec kot pobudnika izjave slovenskih izobražecev, pod katero se je podpisalo okoli 30 izobražencev.