Kadrovska politika: Dimitrij Rupel o odnosu aktualne slovenske politike do književnosti
10. dec. 2024 6:00 Osveženo: 9:11 / 10. 12. 2024
Dimitrij Rupel
V nekdanjih (in nekaterih še obstoječih) komunističnih in drugih avtoritarnih sistemih je (bilo) svobodno izražanje (z oblastjo neskladnih) stališč, predvsem pa njihovo razmnoževanje in distribucija predmet strogih prepovedi. V Sovjetski zvezi in v drugih državah za železno zaveso so pesniki in pisatelji skrivaj pisali, ročno tiskali in skrajno previdno delili besedila, ki so se imenovala samizdat, slovensko samozaložba. Spomnimo se imen: Ahmatova, Cvetajeva, Mandelštam, Pasternak, Solženicin …
Takšnih pojavov je bilo precej tudi v Jugoslaviji. Oblast je kaznovala, izganjala, tudi pobijala t. i. »drugače misleče« intelektualce v montiranih procesih, pogosto v improviziranih represivnih postopkih. Spomnimo se škandalov z literarnimi revijami Revijo 57, Perspektivami, Novo revijo …, predvsem pa osebnosti, kot so bili Furlan, Kocbek, Pitamic, Pučnik, Sirc ali Milovan Đilas.
Celotna vsebina je na voljo le naročnikom.
Preberite celoten članek
Sklenite naročnino na Reporterjeve digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Postanite naročnik
- Spletna stran brez oglasov
- Ekskluzivne zgodbe, razkrita ozadja in poglobljeni intervjuji
- Izbrani članki iz tiskane izdaje Reporterja že v nedeljo ob 20. uri
- Dostop do digitalnega arhiva Reporterjevih člankov
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke