Revija Reporter
Slovenija PLUS

Kadrovska politika: Dimitrij Rupel o odnosu aktualne slovenske politike do književnosti

Dimitrij Rupel
5 1.042

10. dec. 2024 6:00 Osveženo: 9:11 / 10. 12. 2024

Deli na:

Dimitrij Rupel

Primož Lavre

V nekdanjih (in nekaterih še obstoječih) komunističnih in drugih avtoritarnih sistemih je (bilo) svobodno izražanje (z oblastjo neskladnih) stališč, predvsem pa njihovo razmnoževanje in distribucija predmet strogih prepovedi. V Sovjetski zvezi in v drugih državah za železno zaveso so pesniki in pisatelji skrivaj pisali, ročno tiskali in skrajno previdno delili besedila, ki so se imenovala samizdat, slovensko samozaložba. Spomnimo se imen: Ahmatova, Cvetajeva, Mandelštam, Pasternak, Solženicin …

Takšnih pojavov je bilo precej tudi v Jugoslaviji. Oblast je kaznovala, izganjala, tudi pobijala t. i. »drugače misleče« intelektualce v montiranih procesih, pogosto v improviziranih represivnih postopkih. Spomnimo se škandalov z literarnimi revijami Revijo 57, Perspektivami, Novo revijo …, predvsem pa osebnosti, kot so bili Furlan, Kocbek, Pitamic, Pučnik, Sirc ali Milovan Đilas.