Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Dimitrij Rupel, sociolog, politik, pisatelj in nekdanji zunanji minister

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel podaja pregled zgodovine slovenske diplomacije. V drugem delu eseja azpravo nadaljuje s »težavnim« letom 2003 in sklene z nedavnim dramatičnim pismom predsednika vlade Janeza Janše evropskim kolegom.

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel v prvem delu eseja podaja pregled zgodovine slovenske diplomacije od odločilne pobude glede državne samostojnosti do izvolitve dolgoletnega predsednika vlade Janeza Drnovška za predsednika republike.

Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Odločitev za plebiscit je bila v malce skrivnostnih ali celo »zarotniških« okoliščinah sprejeta pred tridesetimi leti, v petek, 9. novembra 1990, na dvodnevnem seminarju Kluba poslancev Demosa v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem.

Ob zadnjih izdihljajih partijskega glasila Komunist se je rodila nova zvezda političnega novinarstva. V njem je svoje novinarske izkušnje pridobival Bojan Požar, ki ga je nato naslednica Zveze komunistov Slovenije Stranka demokratične prenove imenovala za glavnega in odgovornega urednika svojega novega tednika Evropa, izdajalo pa ga je Podjetje Zdaj pod vodstvom Dušana Kumra.

Vlada je na včerajšnji seji za kandidata za predstavnika Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za medije imenovala dolgoletnega bivšega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Zunanje ministrstvo je zadolžila, da izpelje postopek za najavo kandidature.

dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Mineva 30. obletnica prvih demokratičnih volitev in odločitve za samostojno državo. Ob zadnjih izdihljajih partijskega glasila Komunist se je rodila nova zvezda političnega novinarstva.

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

S prepričljivo večino je bila pred tremi desetletji (16. maja 1990) po prvih demokratičnih volitvah izvoljena še prva slovenska demokratična vlada. Mandatarstvo za sestavo kar 27- članskega izvršnega sveta je pripadlo prvaku Slovenskih krščanskih demokratov 42-letnemu zgodovinarju in ekonomistu Lojze Peterletu. Bil je strokovni sodelavec na zavodu za družbeno planiranje.

Smo sredi kriznega časa, ko je odstopila levosredinska vlada Marjana Šarca, in je bila imenovana nova desnosredinska vlada Janeza Janše. Vmes se nam je zgodila zdravstvena kriza, ki traja. Smo v vojni z novim virusom. Primerljiv je bil le še krizni čas slovenske osamosvojitve in vojne za Slovenijo. Katedrala svobode preučuje, ocenjuje in primerja sedanje stanje naroda in države s krizo pred 30 leti, s pravkar minulim časom prejšnje vlade, in s perspektivami rešitve sedanje krize, so v posebni spomenici naslovljeni na slovensko javnosti zapisali v Katedrali Svobode.

Zunanji minister Demosove vlade v intervjuju pripoveduje o prvih svobodnih in demokratičnih volitvah, o svojem odnosu do Milana Kučana, Lojzeta Peterleta, … Sedanja epidemija s praznimi ulicami, cestami in vrstami pred trgovinami, zanj ni podobna socializmu, ampak socializem epidemiji.

Po odstopu Marjana Šarca je po logiki na vrsti relativni zmagovalec volitev. Kaj je tisto ključno, da bi se obdržal na čelu svoje tretje vlade? Kaj mora in kaj ne sme početi? Obrnili smo se na Miho Brejca, Dimitrija Rupla, Pavleta Gantarja, Jožefa Jerovška, Antona Tomažiča, Iva Hvalico, Jožeta Mlakarja in Lenarta Riharja.

Pred vami je še drugi del oddaje Sledi korakov z nekdanjim poslancem Andrejem Magajno. V uvodu je naprej par besed povedal o družini, kasneje pa se je pogovor sukal okrog politike

Na spletni strani vašega cenjenega časopisa ste 22. januarja 2020 objavili tekst svojega zvestega bojevnika Boštjana Turka z naslovom “Tako je Dimitrij Rupel Milanu Kučanu v Skrivnostih države namenil posebno mesto, leta 1995 pa nastopil v Dražgošah”.

Potovanja Dimitrija Rupla skozi slovensko politiko nam odkrivajo njen silno zapleteni svet.

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je pričakoval opravičilo od nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Tako se v Poštnem predalu 29 Sobotne priloge odvija nekaj tednov trajajoča polemika o spomenici Katedrale svobode z naslovom Danes bo že jutri včeraj. Izmenjavanje mnenj je pristalo pri »izbrisu«.

"Demos je bil spočet oktobra, rodil se je decembra 1989." Te besede pomembnega akterja demokratizacije in osamosvojitvenih procesov prvega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta so včeraj marsikaterega udeleženca okrogle mize v prostorih Muzeja VSO v Ljubljani verjetno presenetile.