Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

S prepričljivo večino je bila pred tremi desetletji (16. maja 1990) po prvih demokratičnih volitvah izvoljena še prva slovenska demokratična vlada. Mandatarstvo za sestavo kar 27- članskega izvršnega sveta je pripadlo prvaku Slovenskih krščanskih demokratov 42-letnemu zgodovinarju in ekonomistu Lojze Peterletu. Bil je strokovni sodelavec na zavodu za družbeno planiranje.

Smo sredi kriznega časa, ko je odstopila levosredinska vlada Marjana Šarca, in je bila imenovana nova desnosredinska vlada Janeza Janše. Vmes se nam je zgodila zdravstvena kriza, ki traja. Smo v vojni z novim virusom. Primerljiv je bil le še krizni čas slovenske osamosvojitve in vojne za Slovenijo. Katedrala svobode preučuje, ocenjuje in primerja sedanje stanje naroda in države s krizo pred 30 leti, s pravkar minulim časom prejšnje vlade, in s perspektivami rešitve sedanje krize, so v posebni spomenici naslovljeni na slovensko javnosti zapisali v Katedrali Svobode.

Zunanji minister Demosove vlade v intervjuju pripoveduje o prvih svobodnih in demokratičnih volitvah, o svojem odnosu do Milana Kučana, Lojzeta Peterleta, … Sedanja epidemija s praznimi ulicami, cestami in vrstami pred trgovinami, zanj ni podobna socializmu, ampak socializem epidemiji.

Po odstopu Marjana Šarca je po logiki na vrsti relativni zmagovalec volitev. Kaj je tisto ključno, da bi se obdržal na čelu svoje tretje vlade? Kaj mora in kaj ne sme početi? Obrnili smo se na Miho Brejca, Dimitrija Rupla, Pavleta Gantarja, Jožefa Jerovška, Antona Tomažiča, Iva Hvalico, Jožeta Mlakarja in Lenarta Riharja.

Pred vami je še drugi del oddaje Sledi korakov z nekdanjim poslancem Andrejem Magajno. V uvodu je naprej par besed povedal o družini, kasneje pa se je pogovor sukal okrog politike

Na spletni strani vašega cenjenega časopisa ste 22. januarja 2020 objavili tekst svojega zvestega bojevnika Boštjana Turka z naslovom “Tako je Dimitrij Rupel Milanu Kučanu v Skrivnostih države namenil posebno mesto, leta 1995 pa nastopil v Dražgošah”.

Potovanja Dimitrija Rupla skozi slovensko politiko nam odkrivajo njen silno zapleteni svet.

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je pričakoval opravičilo od nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Tako se v Poštnem predalu 29 Sobotne priloge odvija nekaj tednov trajajoča polemika o spomenici Katedrale svobode z naslovom Danes bo že jutri včeraj. Izmenjavanje mnenj je pristalo pri »izbrisu«.

"Demos je bil spočet oktobra, rodil se je decembra 1989." Te besede pomembnega akterja demokratizacije in osamosvojitvenih procesov prvega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta so včeraj marsikaterega udeleženca okrogle mize v prostorih Muzeja VSO v Ljubljani verjetno presenetile.

V predsedniški palači je bil danes sprejem v spomin na Majniško deklaracijo, ki so jo pred 30 leti prebrali na shodu na Kongresnem trgu. Predsednik države Borut Pahor je ob tem poudaril "nepozaben simbolni in stvarni pomen" deklaracije. Tlakovala je pot slovenske osamosvojitve, zato si po njegovem zasluži trajno mesto v našem kolektivnem spominu. Svoj sprejem so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije organizirali tudi udeleženci seje RK ZSMS, v okviru katere je bila Majniška deklaracija prebrana - na sprejem je prišel iz zapor na Dobu tudi Igor Bavčar.

V spomin na dogodek pred 30 leti, ko so na znamenitem shodu v podporo obtoženim v aferi JBTZ prebrali Majniško deklaracijo, bo v predsedniški palači danes dopoldne sprejem, na kateri bo poleg predsednika Boruta Pahorja slavnostni govornik tudi soavtor deklaracije Dimitrij Rupel. Obletnico bodo obeležili tudi na srečanju v Muzeju novejše zgodovine.

Z nekaj zamude Katedrala Slovenije – Konvencija za nacionalni program, think tank Petra Jambreka in Dimitrija Rupla, drži obljubo: danes, 20. marca popoldne v Klubskem salonu Maxi pripravlja drugo razpravo.

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

V Sloveniji stranke novih obrazov nastajajo običajno (tik) pred volitvami, išče se šele druge ljudi in kandidate, nazadnje pa pride na vrsto program. Pomembno je le priti na oblast, kaj z njo početi, ni pomembno.

Približno 50 do 60 predstavnikov s področja politike, podjetništva in kulture bo na konvenciji v Ljubljani, ki so jo poimenovali Katedrala svobode, včeraj odprlo razpravo o tem, ali je v Sloveniji treba ustanoviti novo stranko, je za STA povedal eden od pobudnikov in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Sam meni, da je takšna stranka potrebna.

Ali Slovenija potrebuje novo stranko? O tem se bodo v četrtek pozno popoldne (10. januarja), predvidoma brez udeležbe javnosti, spraševali razpravljavci Katedrale svobode, novega intelektualnega foruma politične in intelektualne desne sredine.

Od vseh stricev sem imel najrajši strica Mirka, ki je bil znan po svojem ravnateljevanju Narodne in univerzitetne knjižnice (1946-1963), po svojih literarnozgodovinskih študijah in knjigah o Janezu Vajkardu Valvasorju, Primožu Trubarju in Josipu Jurčiču, predvsem pa po svojih Jezikovnih pogovorih, ki jih je ljubljanski radio - po začetku leta 1946 - predvajal petnajst let.

Ali Slovenija potrebuje novo stranko? S tem vprašanjem se bodo ta četrtek, 10. januarja, na prvi konvenciji za nacionalni program ukvarjali pobudniki novega možganskega trusta.

Ob branju članka Aleksandra Brudarja »Policist toži Rupla, ker je bil ta žaljiv« (Delo, 28. novembra 2018) si lahko vsak pozornejši bralec zastavi vprašanje, s čim sem si podpisani zaslužil tako tendenciozen, v bistvu sovražen članek?