Na pogovornem omizju z naslovom Temelji slovenske demokracije in samostojnosti so sodelovali predsednik prve slovenske vlade Alojz Peterle in tedanji ministri Dimitrij Rupel, Janez Janša, Igor Bavčar ter poslanec prvega sklica državnega zbora Janez Podobnik.
"Nismo se zbrali zaradi kakšne nostalgije, ampak iz odgovornosti do tistega, kar se je zgodilo, pa tudi z odgovornostjo za tisto, kar bi se moralo v duhu slovenske pomladi še zgoditi," je uvodoma dejal Peterle. Ocenil je, da po skoraj 35 letih demokracije in samostojnosti kot narod, družba in država doživljamo napet, negotov in nevaren čas.
Omizje ob 35. letnici ustanovitve Demosa
"Če nas je takrat zaposlovala bolj zunanja fronta, nas danes vznemirja kakovost naše medsebojnosti in pomanjkanje smisla za dostojanstvo in skupnost, zato je tem bolj prav, da imamo jasne predstave o preteklosti in sedanjosti ter razvijamo sposobnost za skupne cilje za prihodnost," je dodal.
Ob osamosvajanju se nam je nasmehnila zgodovina, po letu 2008 pa je njen nasmeh začel ugašati, je dejal Rupel. "Ob pogledu na Bližnji vzhod, Rusijo, Ukrajino, Kitajsko in Ameriko pa zgodovina danes zadržuje dih," je dodal. Po 30 letih se je koncept enotnega Zahoda izčrpal, meni, znamenji tega izčrpavanja pa sta po njegovem mnenju "personalna zasedba Evropske unije in tudi mandat Donalda Trumpa".
Če Slovenija leta 1992 ne bi bila pravočasno mednarodno priznana država, bi danes morda imeli "oskubljeno diktaturo, kot ji imajo Rusi in Srbi", je poudaril nekdanji zunanji minister Rupel. "Mi pa bi bili pogrešani," je pristavil Peterle.
Omizje ob 35. letnici ustanovitve Demosa
"V tem, kar je Demos bil, je ne samo zgodovina, ampak tudi nekaj naukov za sedanjo in prihodnost," je izpostavil Janša. V času slovenske pomladi se je od besed k dejanjem prešlo takrat, ko se je začela upoštevati misel, da se "nič ne zgodi brez ljudi, ampak nič ne traja brez institucij", je dejal. Slovenska pomlad se je po njegovih besedah najprej začela organizirati okrog zaščite človekovih pravic in deloma tudi temeljnih političnih svoboščin.
Prve volitve po Janševih besedah niso bile poštene, saj so bile vsi volilni organi imenovani s strani komunistične partije. Zmaga Demosa je bila zato glede na vse okoliščine še toliko večje presenečenje, je dejal. Pogum je bil tisti, ki je presegel matematične izračune, začel pa se je z organiziranjem, "in to je nauk tudi za današnje čase", je podčrtal.
"Pravi čudež je, da smo prišli do svoje države, po drugi strani pa ni čudno, da je taka, kakršna je," pa je dejal Bavčar. V 35 letih zgodovine samostojne in neodvisne države je odnos do lastne države v veliki meri ostal nespremenjen, pravi Bavčar. "Zgodovinarji lepo pokažejo, kako pomembne so institucije za to, da nek narod prosperira. Mi praktično razgrajujemo te institucije ves čas našega obstoja," je ocenil. Zato je odsotnost izkušenj z vodenjem države treba vzeti kot zelo resen problem in projekt, ki nas čaka v prihodnje, meni.
Omizje ob 35. letnici ustanovitve Demosa
Duh Demosa se je dobro ugnezdil v slovenskih občinah, meni Podobnik. Njegova velika zasluga je, da je spodbujal, gradil in v slovensko zgodovino znova pripeljal slovensko nacionalno identiteto in jo zavaroval s slovensko ustavo. Slovenski politični prostor, ob čemer je posebej apeliral na sedanjo opozicijo, "potrebuje nekatere inspiracije v modelih in metodi Demosa", je prepričan.
Odzvali so se tudi na sredine besede prvega predsednika države Milana Kučana, ki je na okrogli mizi v organizaciji SD ocenil, da v tem trenutku pogojev za veliko koalicijo ni. Vprašanje, če je sodelovanje možno "ob tako različnih pogledih na realnost, v kateri živimo, in na prihodnost, kakršna se obeta," je dejal.
"Te dni smo lahko poslušali bivšega predsednika države, ki bi prepovedal veliko koalicijo. Večje koalicije, kot je bila Demosova, verjetno ne bo," je dejal Peterle, saj da so imeli cilj, voljo, občutek za zgodovinski trenutek, pogum, ljudsko podporo in nekaj sreče. "Levi govorniki" pa po njegovem mnenju Demos že nekaj časa relativizirajo.
Po Ruplovi oceni pa Kučanove besede pomenijo "strankarsko vojno oz. zaostritev t. i. prijateljskega ognja v slovenski politiki". Prijateljskemu ognju, ki je vojaški izraz za napadanje lastnih vrst, bi se v teh mednarodnih razmerah po mnenju Rupla, v slovenski politiki morali odpovedati. Takšni "prijateljski incidenti" so navsezadnje botrovali tudi koncu Demosa, je podčrtal.
