Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji teden v Ankari izstopil iz letala pred turškega kolega Recepa Tayyipa Erdogana v spremstvu več deset Turkov na konjih.

Velike obletnice so redko samo spomin na preteklost. So tudi preizkus sedanjosti: kdo ima pravico pripovedovati zgodbo naroda, kdo iz nje izgine in kdo jo sme okrasiti z zastavami, reflektorji in političnimi slogani.

Od lige NBA preko mundiala do bizarnega spektakla na trati Bele hiše je drugi konec tedna v juniju Združene države zajela športna vročica.

Kako je severnokorejski diktator Kim Džong Un šel od izobčenca do pomembnega igralca na globalnem prizorišču.

Ameriška politika je vstopila v nenavadno obdobje. Predsednik, ki bi moral pred vmesnimi volitvami utrjevati položaj svoje stranke, je postal temelj njene negotovosti.

Velike sile znova tekmujejo za ozemlje, še bolj pa za pravico določati pravila sveta. Washington jih razkraja, Peking želi napisati na novo.

»Naš predsednik bo začel vojno z Iranom, ker nima popolnoma nikakršnih sposobnosti za pogajanja. Je šibek in neučinkovit,« je pred petnajstimi leti govoril Trump.

Turški pregovor pravi: Ko se klovn preseli v palačo, ne postane kralj, ampak palača postane cirkus,« je ameriški politični vrh označil francoski senator Claude Malhuret.

Ljudje srednjega razreda odhajajo iz istih razlogov, zaradi katerih so se njihovi predniki sploh preselili v Ameriko: boljše priložnosti, večja stabilnost in več svobode.

Ameriški republikansi stranki na jesenskih volitvah grozi hud poraz, krivi pa utegnejo biti predvsem sami.

Ameriški predsednik Donald Trump uživa v pretepih.

Težko je končati vojno, ki jo začneš brez jasnega cilja in ki ti uhaja iz rok. Boleče spoznanje za ameriškega predsednika, zapeljanega v vojno.

Svet ne gleda več spopada idej, temveč delitev plena. Vojna v Iranu ni le še ena epizoda ameriških posegov na Bližnjem vzhodu, temveč simptom politike brez strategije.

Vojne presojamo po tem, kako se končajo, ne kako so se začele. Brez jasnih političnih ciljev nimajo jasnih točk, kdaj jih ustaviti.

Na zemljevidu sveta so kraji, kjer se zgodovina zgosti. Perzijski zaliv je eden takšnih prostorov, skozenj že stoletja potujejo energija, trgovina in ambicije velesil.

Velike sile si vedno pripovedujejo zgodbe o sebi. Rim je verjel, da prinaša red, britanski imperij civilizacijo, Sovjetska zveza zgodovinsko pravičnost.

Razcvet ameriškega gospodarstva pod Donaldom Trumpom je kot točnost vlakov v času Benita Mussolinija.

»Vsi želijo vedeti« o njej, Melania Trump oznani v začetku filma Melania, preden o sebi ne razkrije natanko ničesar.

Kanadski premier Mark Carney svetu kaže, kako se lotiš ustrahovalca - predsednika donedavna glavne kanadske zaveznice.

Nacionalistični predsednik ZDA Donald Trump je v Davosu, globalistični prestolnici sveta, preprečil že deveto vojno.