Amerika je prihodnost nekoč prodajala kot obljubo. Zdaj jo prodaja po centih. Politična kriza, odločitev centralne banke, vojna, nogometni rezultat ali stavek predsednika so na tržnicah napovedi skrčeni na številko med nič in enim dolarjem. Negotovost je spremenjena v ceno. Če je obljubljen zaslužek visok, lahko postane spodbuda, da nekdo z dovolj moči prihodnost oblikuje v skladu s svojo stavo.

Delovni dan Američana Logana Sudeitha se začne in konča v postelji, s prenosnim računalnikom v naročju in dostavljavci hrane pred vrati. Kot analitik finančnih tveganj je zaslužil 75 tisoč dolarjev letno (dobrih 3000 evrov slovenske neto mesečne plače), nato je odkril tržnice napovedi, kjer sedaj pobere tudi do sto dolarskih tisočakov na mesec.

Na teh tržnicah je (za zdaj) povsem legalno mogoče staviti na skoraj karkoli, od običajnih športnih stav do razpleta volitev, dogajanja na finančnih trgih ali takšnih banalnosti, kot je, kaj bodo športni komentatorji dejali med naslednjo tekmo ali politiki v naslednjem govoru. Mej skoraj ni, nekaj časa je bilo mogoče staviti tudi na to, ali se bo svet scvrl v peklu jedrske vojne.

Sudeith je le eden od množice pretežno mladih moških, ki so se v zadnjih mesecih zgrnili na spletne tržnice napovedi. Sodeč po eni od letošnjih raziskav jih je uporabljalo že 39 odstotkov ameriških moških med 18. in 34. letom starosti, pa tudi 23 odstotkov enako mladih žensk. Tržnice so postale ena najhitreje rastočih panog v ZDA, najbolj znani, Kalshi in Polymarket, sta v juniju obdelali za 33 milijard in 14 milijard dolarjev poslov, podpirajo jih finančna in tehnološka podjetja.

Hkrati so postale kulturni pojav časa. Generacija, ki je že odrasla ob kriptovalutah, aplikacijah za borzno trgovanje in športnih stavah, ne vidi več ostre ločnice med investiranjem, špekulacijo, igro in zabavo. Borzni račun je postal aplikacija, stava finančni instrument, politična novica pa signal za trgovanje.

V takšnem okolju ni nenavadno, da je mogoče istočasno spremljati predsednikov govor kot državljan, gledalec in človek, ki je vložil denar v to, katero besedo bo izgovoril. Prav to zlitje vlog je družbeno pomembnejše od same tehnologije tržnic.

Prepričanja o prihodnosti

Njihovo delovanje je na videz preprosto. V klasičnih igralnicah ali stavnicah udeleženci igrajo proti »hiši«, saj ustanove vnaprej določajo verjetnost, da se bo nekaj zgodilo (recimo ničla na ruleti ali zmaga določenega moštva). Te verjetnosti so vedno oblikovane tako, da imajo igralnice oziroma stavnice avtomatsko prednost.

Tržnice napovedi v teoriji nimajo te skrite prednosti, saj udeleženci na njih stavijo drug proti drugemu. So le platforma, ki jim (za razmeroma majhno provizijo) to omogoča. Preprosto rečeno gre za trg, na katerem ljudje z lastnim denarjem kupujejo in prodajajo svoja prepričanja o prihodnosti, cena teh prepričanj pa nam kaže, kako verjeten se množici zdi neki dogodek.

Profimedia

Njihova privlačnost temelji na preprosti uporabi in seveda prividu zaslužka. Udeleženci se nanje prijavijo, izberejo dogodek (na primer, ali bo politik zmagal na volitvah) ter izbirajo med izidoma »da« ali »ne«. V resnici kupijo pogodbo, ki izplača dolar, če se napoved uresniči, in nič, če je napačna.

Cena pogodbe je vedno med 0 in 1 dolarjem, zato hkrati odraža verjetnost, ki jo trg pripisuje dogodku. Če je na primer pogodba za zmago politika ocenjena na 75 centov, potem mu trg pripisuje približno 75-odstotno možnost za zmago. Kdor kupi takšno pogodbo za 75 centov, ob pravilni napovedi prejme dolar in tako zasluži 25 centov.

Cene se ves čas dinamično spreminjajo, saj udeleženci na tržnicah kupujejo nove pogodbe, ob novih informacijah se spreminjajo prepričanja o tem, kako se bo dogodek razpletel.

Poleg tega je mogoče pogodbe oziroma stave prodati, še preden se dejanski dogodek zgodi (na primer prodati pogodbo, da bo politik izvoljen, še pred volitvami). Na ta način si udeleženec predčasno zagotovi dobiček ali pa omeji izgubo, če se trg premakne proti njegovi stavi (verjetnost, da bo politik izvoljen, začne padati).

Modrost množic

Sistem temelji na ideji o »modrosti množic«, po kateri je skupna presoja velike, raznolike skupine neodvisnih posameznikov, še posebej če zanjo zastavijo svoj denar (in jim je zato v interesu, da izberejo čim bolj verjeten razplet), veliko natančnejša od presoje kateregakoli posameznika.

Ob pravih pogojih prekašajo tudi posamezne strokovnjake. Toda njihova natančnost ni avtomatična: odvisna je od raznolikosti udeležencev, njihove neodvisnosti, likvidnosti trga in tega, ali nekaj velikih igralcev ne začne določati njegove smeri.

Tržnice napovedi v različnih oblikah delujejo že dolgo, Univerza v Iowi od leta 1988 vodi Iowa Electronic Markets, ki omogoča stave na izid predsedniških volitev.

Njene napovedi so se izkazale za izjemno natančne, pogosto boljše od napovedi profesionalnih anketnih organizacij. In prav zaradi tega so zanimive za raziskovalce, saj niso le prostor za špekulacije, ampak nekakšen živi merilnik kolektivnih pričakovanj, ki se odziva na vsako novo informacijo.

Generacija, ki je že odrasla ob kriptovalutah, aplikacijah za borzno trgovanje in športnih stavah, ne vidi več ostre ločnice med investiranjem, špekulacijo, igro in zabavo.

Vanje je vgrajen paradoks, da so lahko dober termometer in hkrati slabo zdravilo. Lahko presenetljivo natančno združijo razpršene informacije v kredibilno napoved, kaj se utegne zgoditi, ne da bi bile tudi družbeno koristne. Dokler prihodnost samo merijo, gre za zanimiv eksperiment kolektivne inteligence. Težava nastane, ko možnost zaslužka ustvari nov razlog, da nekdo dogodek povzroči, prepreči, prikrije ali pospeši. Takrat merilniki postanejo vzvod.

Amerika je prihodnost nekoč prodajala kot obljubo.

Vzvod je postal mogočen s prihodom spletnih aplikacij Kalshi in Polymarket ter njunim preskokom iz spletnega obrobja v množično uporabo. Polymarket je zažarel ob predsedniških volitvah 2024, ko so Američani in mediji odkrili privlačnost jasne tržne (o)cene za zmago posameznega kandidata. Več ko je bilo stav, bolj izbrušena je bila ocena, ta pa je na tržnico pritegnila nove uporabnike.

Podoben preboj je dosegel Kalshi, le na pravnem področju. Ameriški zvezni nadzorniki so dolgo z nezaupanjem gledali na tržnice napovedi in omejevali razpon področij, na katerih so delovale.

A je jeseni 2024 zvezno prizivno sodišče zavrnilo zahtevo nadzorne komisije CFTC, naj do konca pritožbenega postopka prepreči trgovanje z volilnimi pogodbami. Tako je največji finančni trg na svetu dobil domačo, regulirano platformo, na kateri so lahko običajni uporabniki stavili (oziroma uradno kupili pogodbo) na politične, gospodarske in druge dogodke.

Po ponovni izvolitvi Donalda Trumpa je predsednik CFTC iz nadzornika spremenil v skoraj podpornika tržnic. Uradnike, ki so imeli ostro stališče do trgov napovedi, so odpustili, dopustili stave na športne dogodke, kljub pomislekom mnogih zveznih držav, da se to kleše z njihovo lokalno zakonodajo o igrah na srečo.

Profimedia

Politično občutljivost takšnega obrata še povečuje preplet poslovnih in družinskih interesov. Predsednikov sin Donald Trump mlajši je strateški svetovalec Kalshija, sklad 1789 Capital, v katerem je partner, pa je vlagal tudi v Polymarket.

To samo po sebi ne dokazuje političnega uslužnostnega razmerja, ustvarja pa očiten videz konflikta interesov. Polymarket je prav v času druge Trumpove vlade dobil dovoljenje za uradno vrnitev na ameriški trg. Predsednik pa je politike, ki se zavzemajo za strožji nadzor nad tržnicami, na svojem družbenem omrežju Truth Social označil za »izmečke«.

Športne milijarde

Največji razmah je tržnicam prinesla uvrstitev vsakodnevnih športnih dogodkov, do letošnjega aprila je velik del njihove eksplozivne rasti izviral prav iz športnih napovedi. Med svetovnim nogometnim prvenstvom je po podatkih agencije Reuters Kalshi ustvaril približno 27 milijard dolarjev trgovalnega prometa in dosegel okoli tri milijone uporabnikov.

Tudi lanska vključitev Kalshija v platformo za borzno trgovanje Robinhood in milijardna naložba lastnika newyorške borze v Polymarket sta tržnicama dali dodatno legitimnost in ju iz nekakšnih obrobnih stavnic povzdignili v ponudnika novih finančnih instrumentov. Poleg tega njuni zagovorniki trdijo, da sta zelo dober vir informacij, precej hitrejši od anket, komentatorjev, analitikov ali uradnih institucij.

Hkrati poudarjajo, da niso povsem brez nadzora, CFTC preiskuje sumljive posle, na Kalshi so pred dnevi napovedali uporabo sistema borze Nasdaq za odkrivanje manipulacij in sumljivega trgovanja. Problem torej ni preprosto odsotnost pravil, ampak njihova odzivnost in ostrina za trg, ki zna skoraj vsak dogodek čez noč spremeniti v finančni instrument.

Viralna laž

Nenadni vzpon je razkril mnoge razpoke te zgodbe o uspehu. Analiza organizacije Roosevelt Institute je pokazala, da je predstava o stavah med enakovrednimi uporabniki mit, saj običajni udeleženci trgovanja v veliki meri stavijo proti profesionalnim trgovcem, ki uporabljajo napredne metode in imajo dostop do več informacij. Zato se prvi na tržnicah napovedi odrežejo še slabše kot v igralnicah.

Po analizi inštituta so navadni uporabniki na Kalshiju od njegovega začetka julija 2021 do maja letos izgubili več kot pol milijarde dolarjev. Predstavniki Kalshija so sicer zavrnili njihovo metodologijo, ker naj ne bi dobro ločila med uporabniki. A se s podobnimi očitki sooča tudi Polymarket, velika večina uporabnikov denar izgublja, dobičke pobira le izjemno majhen delež najbolj izkušenih.

Raziskava časnika Wall Street Journal je razkrila, da je Polymarket družbena omrežja preplavil z zavajajočimi posnetki uspešnih stav in velikih dobitkov.

V resnici je šlo za plačane ustvarjalce, ki so dobili natančna navodila, kako izpeljati posnetke. Pri Polymarketu so celo naredili lažno spletno stran, popolnoma enako njihovi spletni platformi, da so ustvarjalci lahko snemali svoje lažne stave in se veselili lažnih dobitkov. Podjetje je celo promoviralo videoposnetke, ki razpravljajo o možnostih uporabe notranjih informacij ali drugih taktik za manipulacijo trgov.

To je ob vseh težavah tržnic napovedi s tovrstnimi praksami še posebej nevarno. Aprila je bil vojak, ki je sodeloval v ameriškem zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, obtožen, da je z uporabo strogo zaupnih informacij zaslužil približno 400 tisoč dolarjev.

V Beli hiši so v začetku leta zgroženo opazovali, ko se je na Polymarketu pojavila napoved, da bodo ZDA in Iran do konca aprila dosegli premirje. Sum zlorabe notranjih informacij se je še okrepil, ko so trije anonimni računi na Polymarketu s pravilnimi stavami na aprilsko premirje zaslužili več kot 600 tisoč dolarjev.

S fenom do zmage

Žongliranje s političnimi informacijami je bilo vedno del folklore Washingtona, le da se zdaj z marmornatih hodnikov kongresne palače in iz zatemnjenih barov preliva v nevarno skušnjavo spletnih tržnic. Iz Bele hiše je odšel operater teleprompterja, ki je na Kalshiju stavil na to, kaj bo predsednik povedal v pomembnih govorih. A so na tržnici zaznali sumljive posle in račun zamrznili, preden je lahko dvignil več kot 90 tisoč dolarjev dobička.

V Virginiji je neodvisni kandidat za senatorja Mark Moran pred objavo kandidature najprej na Kalshiju stavil, da bo kandidiral. Ko so ga dobili, ni sodeloval v preiskavi tako kot dva druga politika s podobnim grehom, ampak se je na družbenem omrežju X celo pohvalil: »Za 100 dolarjev sem dobil več pozornosti CNN, Foxa, WSJ ... kot katerikoli medijski svetovalec doslej.«

Vse to odpira celo vrsto etičnih dilem. Denimo novinar, ki dobi pomembno informacijo, s katero bo škodoval političnemu kandidatu, a pred njeno objavo vloži stavo. Ali pa je zaradi stave sploh ne objavi. Manipuliranje lahko poteka tudi v obratni smeri, zlasti v obrobnih in lokalnih političnih tekmah, za katere ni veliko stav.

Profimedia

Ker so mediji začeli tržnice uporabljati kot nekakšno vzporedno raziskavo volilnega razpoloženja, lahko serija stav v pravem času deluje kot nekakšna donacija za kampanjo, saj vsaj za kratek čas daje vtis, da podpora kandidatu raste. Morda ne gre za kršitve zakonov, toda z delovanjem tržnic napovedi plujemo v izjemno motne vode.

Spletna platforma za sledenje letom FlightAware je proti Kalshiju vložila tožbo (in jo dan kasneje sicer brez pojasnila umaknila), ker brez dovoljenja uporablja njene podatke za stave o tem, kolikšen delež rednih letov z določenega letališča bo v določenem časovnem obdobju odpovedanih. Odvetniki podjetja trdijo, da lahko to spodbudi nevarno ravnanje ljudi, ki bi namenoma skušali povzročiti odpovedi, in privede do motenj v letalskem prometu. 

Da ne gre za pretiravanje, kaže francoski primer, ko naj bi nekdo skušal vplivati na vremenski senzor na pariškem letališču Charles de Gaulle (domnevno ga je grel s sušilnikom za lase). Zvijača bi lahko trgovcem na Polymarketu, ki so stavili na najvišjo temperaturo v Parizu, prinesla na tisoče dolarjev.

Ronaldove solze

Hkrati je v temelje tržnic napovedi vgrajena velika slabost, dvoumnost pravil. V tekmi za privabljanje uporabnikov platforme uvajajo nove trge, ne da bi dovolj razmislile o tem, kako naj se njihove stave poravnajo. To je še posebej pomembno, ker se širijo onkraj relativno preprostih dvostranskih stav, na katere igralci stavijo že stoletja – kot so športni rezultati in izidi volitev. Kaj se zgodi, ko izid nekega dogodka ni črn ali bel?

Pred tedni je razburjala stava na Polymarketu, ali bo kapetan portugalske reprezentance Cristiano Ronaldo jokal na svetovnem prvenstvu v nogometu. Po porazu proti Španiji se je razplamtela zagreta razprava, ali je dejansko jokal ali se le znojil. Stavci so secirali bližnje posnetke, nekateri nanje kar sami dodajali solze.

Trg se je vmes pridno vrtel, ob končni razsodbi o solzah ali znoju (potrdili so jok) se je prek stav prelilo že skoraj 90 milijonov dolarjev.

V Beli hiši so v začetku leta zgroženo opazovali, ko se je na Polymarketu pojavila napoved, da bodo ZDA in Iran do konca aprila dosegli premirje. Sum zlorabe notranjih informacij se je še okrepil, ko so trije anonimni računi na Polymarketu s pravilnimi stavami na aprilsko premirje zaslužili več kot 600 tisoč dolarjev.

Pozimi je do eksplozije ogorčenja prišlo ob 33 milijonov dolarjev vredni stavi na vprašanje, ali bo podjetje Anthropic med finalom ameriškega nogometa, Super Bowlom, objavilo oglas za svoj model umetne inteligence Claude.

Oglas se je zavrtel, a ker v njem niso izgovorili imena podjetja, je Kalshi sklenil, da so zmagali tisti, ki so menili, da oglasa ne bo. V najbolj skrajnih primerih so dvoumna pravila privedla do večmilijonskih sporov, pri čemer so se trgovci med sabo spopadali glede končnega razpleta, tržnice pa so bile prisiljene k dragim izplačilom.

Tržnica Kalshi ima skupino strokovnjakov, ki za vsako stavo oblikuje formalna pravila. Ker podjetje strogo nadzorujejo ameriški regulatorji, se krčevito drži teh pravil, tudi ko privedejo do nesmiselnih odločitev, kot je bil oglas za Claude. Polymarket, ki deluje v bolj ohlapnem kriptookolju in ima uradno sedež v Panami, spore raje rešuje na podlagi »verodostojnega poročanja«.

Ko razplet ni jasen, imajo zadnjo besedo imetniki malo znane kriptovalute UMA. Analiza časnika WSJ je pokazala, da na večino končnih odločitev močno vplivajo lastniki le desetih kriptodenarnic, v katerih je največ te valute. Nekateri od njih naj bi hkrati sodelovali na tržnici z velikimi stavami, o katerih lahko nato po potrebi razsojajo.

Spirala škode

»Trenutno vlada Divji zahod, vse je dovoljeno,« je pred časom opozoril demokratski senator iz New Jerseyja Andy Kim, sopodpisnik zakonskega predloga za zaostritev pravil. Več ameriških zveznih držav še vedno trdi, da so zlasti športne pogodbe na tržnicah v resnici športne stave in bi morale biti regulirane kot igre na srečo.

Zvezna država New York je konec prejšnjega meseca v tožbi proti Kalshiju zapisala, da podjetje izvaja nezakonito igralniško dejavnost, ter poskušala doseči prepoved delovanja brez igralniške licence.

»To so igralniške strani, ki se ne razlikujejo od (spletnih športnih stavnic) FanDuela ali DraftKingsa, pobiralcev stav na uličnem vogalu ali igralnice v Las Vegasu,« je prepričan Dennis Kelleher, izvršni direktor neprofitne organizacije Better Markets, ki si prizadeva za reformo Wall Streeta.

Profimedia

Raziskave spletnih športnih stav že kažejo povezave med hitrim in neprekinjenim dostopom do stav, lovljenjem izgub, finančno negotovostjo ter različnimi socialnimi in zdravstvenimi posledicami.

Tržnice napovedi so dovolj nov množični pojav, da je neposrednih podatkov o njihovih posledicah še malo. Toda z vedno dostopnejšim trgovanjem prek telefona, športnimi pogodbami in možnostjo neprekinjenega ponovnega vlaganja imajo številne značilnosti, zaradi katerih raziskovalci zasvojenosti opozarjajo na podobna tveganja kot pri igrah na srečo.

Razžrto zaupanje

Več denarja ko se pretaka skozi tržnice napovedi – po napovedi naj bi do leta 2030 poslovanje preseglo tisoč milijard dolarjev –, več bo pritiskov ne samo na poštenost stav, ampak na spreminjanje dogodkov v resničnem svetu. In ker tržnice ponujajo podobno dostopne možnosti za stave na veliko širši nabor tem, bi lahko bile posledice za družbo veliko hujše od tistih, ki so možne pri tradicionalnih igrah na srečo.

Tudi brez najbolj očitnih manipulacij se ob že tako močno upadlem zaupanju ljudi v institucije zdi precej verjetno, da bodo tržnice napovedi še pospešile ta trend. In spodbudile nove teorije zarote. Ko je pozimi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt iz novinarske sobe odšla nekaj sekund pred 65. minuto, tega večina ni niti opazila. Na tržnici Kalshi pa se je zdelo kot skrivno sporočilo, saj je bilo vloženih za več tisoč dolarjev stav, da bo tiskovna konferenca trajala več kot 65 minut.

Leavittova je prejšnji teden napovedala, da bo konec meseca zapustila položaj tiskovne predstavnice Bele hiše. Uradni razlog je družina. Nobenega dokaza ni, da bi imel njen odhod kakršnokoli zvezo z zimsko tiskovno konferenco. Toda prav v tem je težava.

Pravi verniki tržnic te vidijo kot še en sredinec uveljavljenim elitam, zato jim dokaz niti ni potreben. Tržnica jih je naučila, da je lahko vsaka minuta signal, vsaka gesta informacija in vsako naključje priložnost za dobiček.

Največja nevarnost tržnic napovedi zato morda ni, da bi prihodnost napovedovale slabo. Ravno nasprotno. Dovolj dobre so, da jim začnemo verjeti – in dovolj donosne, da sveta ne želimo več samo napovedati, ampak ga premakniti v smer svoje stave.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter