Lani poleti, ko je ameriški predsednik Donald Trump pozval republikance, naj v svojih zveznih državah sprožijo ofenzive za spremembo volilnih okrajev v korist stranke, da si bodo tako zagotovili večino v poslanskem domu kongresa, so bili politični tekmeci ogorčeni. Boj se je zdel nepošten, na desnici so imeli tako voljo kot moč, da izpeljejo volilni udar, medtem ko so demokrati leta pridigali o bolj poštenem risanju okrajev. Nekaj mesecev kasneje se zdi, da bo letos jeseni republikance pokopal plaz, ki so ga sami sprožili.

Strmoglavljanje proti dnu v boju za manipulacijo ameriške politične krajine je prejšnji torek dobilo nov pospešek, ko so volivci v Virginiji s tesno večino (51,4 odstotka za, 48,6 odstotka proti) podprli predlog demokratskega vodstva zvezne države, da na novo določijo meje volilnih okrajev. Če je Virginija pred dvema letoma v ameriški kongres poslala šest demokratskih in pet republikanskih poslancev, slednjim grozi, da bi lahko novembra ostali brez štirih sedežev.

To so seveda le ugibanja, zadnjo besedo bodo imeli volivci. A ti so v politično razklani državi precej zvesti strankama, hkrati v vmesnih volitvah, ko na glasovnicah ni kandidatov za Belo hišo, tista na oblasti doživi bolj ali manj velik padec. Tega se je bal tudi Trump, ko je julija lani republikance v Teksasu pozval, naj na novo izrišejo okraje in tako skušajo pet demokratskih sedežev prevesiti v svojo korist.

Zahteva je toliko bolj bodla v oči, ker obe stranki takšne risarske podvige opravljata na vsakih deset let, potem ko preštejejo prebivalce. Sledil je oster boj v teksaškem parlamentu, več kot petdeset lokalnih demokratskih poslancev se je za nekaj časa celo razbežalo po ZDA, da bi preprečili sklepčnost.

Guverner Greg Abbott je grozil, da bo za njimi poslal teksaške policiste, na koncu so demokrati popustil in v Austinu so zarisali nov volilni zemljevid. Na videz bleščeča zmaga Trumpa se je za demokrate zdela toliko bolj boleča, saj so si v mnogih zveznih državah, kjer imajo večino, prizadevali, da bi okraje oblikovale neodvisne komisije.

Ko so to hoteli razširiti po vsej državi, so jih ustavili na sodiščih in v kongresu (seveda na desnici ob tem radi spomnijo, da so demokrati leta 2022 v Illinoisu s kreativnim risanjem iztisnili tri verjetne republikanske sedeže).

Lažni blef

Lansko veselje v Beli hiši je nemudoma začel kvariti Gavin Newsom, demokratski guverner Kalifornije, ki mora po dveh zaporednih mandatih zapustiti položaj in zato vztrajno zbira politične točke za predsedniške volitve 2028. Republikancem je grozil, da jih čaka milo za drago, če bodo v Teksasu vztrajali. »To ni blef,« jih je opozarjal, čeprav je njegov svetovalec Paul Mitchell, strokovnjak za risanje okrožij v Kaliforniji, kasneje priznal, da je v resnici bil.

»Poskušali smo blefirati državo, kjer mislijo, da so iznašli blefiranje,« je opisal strašilno turnejo po teksaških medijih. Le da so kmalu ugotovili, da lahko v resnici izpeljejo kalifornijski protiudarec in da ga pretežno demokratski volivci v tej zvezni državi podpirajo. Zanj je novembra lani glasovalo slabi dve tretjini udeležencev referenduma in v na novo začrtanih okrožjih bi poparjeni republikanci lahko izgubili od tri do pet sedežev.

Skupaj z Virginijo se zdi, da je Trump dregnil spečega medveda, sedaj pa si liže globoke rane. Oziroma, kot pravi priljubljeni slengovski izraz FAFO, nepremišljeno, nespoštljivo in tvegano vedenje vodi do hudih, neizogibnih posledic. Na desnici skušajo škodo popraviti s tožbo na virginijskem sodišču, vendar se ne zdi zelo verjetno, da bi sodniki skušali razveljaviti referendum.

Še posebej ne po tem, ko je konservativna večina na ameriškem vrhovnem sodišču leta 2019 odločila, da je strankarsko manipuliranje z volitvami politično vprašanje, v katero se sodišče ne more vmešavati.

Profimedia

Kar seveda ni čisto res, saj bodo vrhovni sodniki v prihodnjih mesecih objavili ustavno presojo zakona o volilni pravici. Po pričakovanjih naj bi konservativna večina odpravila zadnje varovalke, s katerimi so ob njegovem sprejetju zagotovili bolj rasno pravično začrtane okraje. To je bilo pomembno predvsem na nekoč rasističnem jugu ZDA, kjer so tako imenovani zakoni Jim Crow temnopoltim preprečevali ali pa vsaj močno otežili udeležbo na volitvah.

Progresivni analitiki menijo, da bodo brez teh varovalk zvezne države, kot sta Louisiana in Alabama, lahko posegle v volilne okraje, kjer sedaj prevladujejo temnopolti volivci. Kar pomeni njihov presuk na desno.

A tudi brez sodnih posegov bitka še ni končana. Floridski parlament, v katerem močno prevladujejo republikanci, bo ta teden na posebni seji razpravljal o novem risanju volilnih okrajev. Demokratska zmaga v Virginiji bi lahko republikanskemu guvernerju v sončni državi Ronu DeSantisu pomagala prepričati tiste poslance, ki jim ne dišijo takšni nedemokratični posegi, da podprejo spremembe v korist desnice.

Toda, kot ugotavljajo tudi na konservativnih mnenjskih straneh časnika Wall Street Journal, »republikanci že imajo 20 od 28 floridskih sedežev in ni jasno, ali lahko iztisnejo več, ne da bi tvegali nekatere od tistih, ki jih imajo«. Volilno močeradenje, kot pravijo risanju nenavadno oblikovanih volilnih zemljevidov (v Virginiji je novo šaljivo ime »rakovičenje«, saj eden od okrajev sedaj spominja na jastoga), namreč pomeni, da stranka na oblasti »razredči« volilne okraje, kjer ima premoč, in del svojih volivcev prestavi v okraj s premočjo tekmecev, del njihovih volivcev pa preseli v svoj okraj.

Selitve so seveda navidezne, dosežejo jih s premeščanjem mej med kraji. Nevarnost takšnega početja je, da lahko v slabšem volilnem letu nenadoma izgubijo tudi v prej »varnem« okraju. In po anketah ta hip republikanci na zvezni ravni za demokrati zaostajajo za šest odstotnih točk.

Poparjena desnica

Tako je za zdaj Trumpovo odpiranje nove fronte v stoletni vojni kupčkanja z volilnimi okraji videti kot gromozanska taktična napaka. Republikance je presenetila odločnost, s katero so se odzvali demokrati, in še bolj hitrost, s katero so se odrekli prizadevanjem za prepoved takšnega manipuliranja.

Posledica vseh mešetarjenj po ZDA bo v najboljšem primeru za desnico izenačen rezultat – toliko sedežev, kot naj bi si jih prigrabili, bodo hkrati izgubili. Če pa se bo naraščajoča podpora za demokrate prelila v volilne skrinjice, se lahko močno opečejo in izgubijo večino v poslanskem domu kongresa. Kar bi pomenilo hude težave za Trumpovo vlado.

Iz stranke prihajajo nejevoljni očitki, da so ga Trump in njegovi svetovalci polomili s pritiski na Teksas, ter vprašanja, zakaj predsednikov politični stroj ni namenil več denarja za prepričevanje volivcev v Virginiji, sploh ker je bil izid tako tesen.

»Morali bi predvideti in igrati tri ali štiri poteze vnaprej. Vedeti bi morali, da bo sledil odgovor za Teksas. To bomo plačali novembra,« je dejal republikanski poslanec iz Nebraske Don Bacon. Pogum, da javno dvomi o modrosti republikanskega poglavarja, črpa iz preprostega dejstva, da odhaja v politični pokoj.

»Početje v Teksasu je bilo slabo za državo in se kaže slabo tudi za republikance. Temu se je bilo mogoče izogniti in prav mogoče je, da bi bili brez tega republikanci dejansko na boljšem, kot so zdaj. A so izbrali boj in ga izgubili,« je jasen tudi Ari Fleischer, tiskovni predstavnik v Beli hiši predsednika Georgea Busha mlajšega.

Profimedia

Kako so se opekli, kaže tudi odziv dela republikanskega vrha v kongresu. Poslanec Richard Hudson iz Severne Karoline, ki vodi NRCC, republikansko organizacijo za poslanske volitve, se je iz vprašanj o smiselnosti prerazporejanja okrajev izmotaval z besedami: »Ni moja stvar, da o tem odločam.«

Adut iz blagajne

Demokrati se vseeno ne morejo zadovoljno trepljati po ramenih (čeprav seveda se). Njihovo ogromno volilno telo je v Kaliforniji glasovalo na vrhuncu republikanske kampanje za manipulacije z okrožji. Volivci, ki jih je razjezilo Trumpovo mešetarjenje za utrditev oblasti, so pograbili prvo priložnost za odpor.

Do Virginije se je ta zagon nekoliko unesel, saj so se v nekaterih republikanskih državah uprli pritiskom Trumpa, hkrati so demokrati z enakimi manipulacijami načeli svojo moralno vzvišenost. V Virginiji so se republikanski volivci kljub precej manj intenzivni kampanji stranke referenduma udeležili v precejšnjem številu. In motivacija za odhod na volišča je v vmesnih kongresnih volitvah ponavadi eden ključnih dejavnikov za zmago.

Toda republikanci tudi v zanje zaskrbljujočem političnem okolju – predsednik je vse bolj nepriljubljen, za vratom jim visi mlinski kamen vojne z Iranom in posledice, ki jih ta prinaša, Američani so se že pred tem pritoževali nad vse težjimi življenjskimi razmerami – niso brez adutov.

Vrzel lahko zapolnijo s približno 600 milijoni dolarjev, ki jih imajo več od demokratov na računih glavnih političnih odborov in zavezniških skupin stranke. Republikanska stran ima na zalogi približno 843,6 milijona dolarjev v primerjavi z le 243 milijoni dolarjev za demokrate.

Na največjem kupu zelencev sedi MAGA Inc., Trumpov politični odbor, ki ga upravljajo predsednikovi svetovalci, že sedaj jim je na voljo skoraj 350 milijonov dolarjev. Veliko denarja se je vanj nateklo s spornimi praksami, da korporacije in posamezni donatorji kupujejo naklonjenost predsednika države.

Desnica naj bi imela precejšnjo prednost tudi pri tako imenovanem »temnem denarju«, ki ga imajo neprofitne skupine, povezane s tako imenovanimi super volilnimi odbori, in niso dolžne razkriti, koliko gotovine imajo na voljo. Lahko pa jo kadarkoli pošljejo odborom.

Na desno se bo po pričakovanjih nagnila tudi finančna podpora industrije kriptovalut in umetne inteligence, obe imata dobro založene politične organizacije, ki imajo za vmesne volitve na voljo približno 232 milijonov dolarjev. Takšno neravnovesje pri denarju lahko republikancem pomaga izenačiti pogoje ali jim celo prinese prednost, ko bodo denar prelili v oglaševanje, terenske operacije in druge stroške volilne kampanje.

Tvegana strategija

Trezni analitiki opozarjajo, da v takšnem razpadanju norm demokracije nihče ne bo zmagovalec. »Glavni dosežek tega mešanja volilnega prostora bo nadaljnja polarizacija ameriškega predstavniškega doma. Število sedežev, kjer bo na splošnih volitvah potekal dejanski politični boj, se bo še bolj zmanjšalo.

Profimedia

Ker bo edina resnična tekma izbiranje kandidatov znotraj strank, bodo politiki nagovarjali najbolj zagrete strankarske volivce. Posledica tega bo kongres s še več bedaki in pozerji, kot sta (republikanka) Marjorie Taylor Greene in (demokratka) Jasmine Crockett,« so zapisali v konservativnem Wall Street Journalu.

Tudi Paul Waldman iz progresivnega MS Now (nekdanji MS NBC) pravi, da je demokratska strategija, po kateri bodo s svojim manipuliranjem z volilnimi okrožji kaznovali republikance in jih tako menda prisilili, da se odrečejo nepravičnemu in nedemokratičnemu ravnanju, zelo tvegana: »Če je cilj demokratov prisiliti republikance, da se usedejo za pogajalsko mizo in se pogajajo o prihodnosti po manipulaciji volilnih okrožij, bodo morali republikanci sklepati, da jim sedanji sistem odvzema možnosti za oblast. In če republikanci preprosto nočejo spremeniti svojih metod, kaj potem?«

Trump je prejšnji teden razplet v Virginiji označil za »sramoten poskus«, da bi »utišali glasove tamkajšnjih konservativcev«. Morda je pozabil – ali pa mu ni bilo mar –, da je sam sprožil celoten proces z zahtevo, naj podobno utišajo liberalce v Teksasu in drugih zveznih državah, ki jih nadzorujejo republikanci.

Seveda je za dobro mero dodal še svoj večni refren, da so bile volitve zgoljufane, ker so si drznili prešteti vse glasove, tudi tiste, ki so prispeli po pošti. Kar je še en znak več, kako je brez pomanjkanja samorefleksije (zanjo je sicer potrebna določena mera inteligence) in kako ga ne zanima demokracija, pač pa samo zmage.

Demokrati so pred referendumoma v Kaliforniji in Virginiji obljubljali, da gre za začasen ukrep, s katerim skušajo izravnati sistem, in da se bodo po letu 2030 vrnili k neodvisnim komisijam, ki naj bi volilna okrožja risala na podlagi strokovnih, ne pa političnih meril. »Če se bodo tega držali, bi to pomenilo enostransko razorožitev,« meni Waldam.

V vsakem primeru pa jih v prihodnosti čaka težka izbira: ali se prostovoljno postaviti v slabši položaj na vseh kongresnih volitvah ali pa volivcem reči, da morajo še naprej manipulirati z demokracijo, če hočejo rešiti demokracijo. Kar ni ravno prepričljiv argument.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.