Newyorški otoček Hart je rahlo zlovešča točka, že poldrugo stoletje eden največjih skupnih grobov na svetu, mestno odlagališče pozabljenih, revnih ali komaj rojenih. Kadar ga te dni ožari pozlata zimskega popoldneva, je kljub tisoče nemirnim dušam oaza miru v modrem okvirju neba in morskega preliva. Pogled nanj je pomirjujoč balzam ne samo za betonsko džunglo, ampak za histerično džunglo zadnjih dveh tednov ameriške politike.

Bil je dolg, mrzel dan v Washingtonu, ko so znova ustoličili Donalda Trumpa. Tisoče ljudi se je naslanjalo na visoko črno ograjo in skozi bele oblake zmrzle sape strmelo v belo palačo kongresa, kjer je staro-nova ameriška noblesa častila staro-novega predsednika. Na ulici so ljudje radostno vriskali, v zrak metali rdeče čepice, najbolj vzhičeni skandirali »ju-es-aj«.

Donald Trump se vrača na čelo ZDA z življenjepisom, obogatenim z dvema poskusoma odstavitve v kongresu, obsodbo za spolno zlorabo in obsodbami za več deset kaznivih dejanj. Prvi uradni kriminalec v Beli hiši bo zaprisegel na prizorišču svojega najhujšega greha, hujskanja k uporu proti mirni predaji oblasti pred štirimi leti. Le da je tokrat obdan s falango tehnoloških milijarderjev, na čelu z Elonom Muskom, najbogatejšim med vsemi.

Kanadčani imajo srečo v nesreči. V času hude vladne krize, ko je država ostala brez političnega vrha in čaka na nove volitve, z juga prihajajo zagotovila, da si jih ne bodo prisvojili z vojaško silo, ampak »le« z ekonomsko močjo. Prihajajoči predsednik ZDA je s svojim rovarjenjem pospešil odhod liberalnega kanadskega premierja Justina Trudeauja, a pritiski povzročajo težave tudi konservativni opoziciji.

Prva štiri leta Donalda Trumpa v Beli hiši so se končala z dramatično zmedo ob napadu njegovih privržencev na kongres. Zmeda v kongresu je uvod tudi v reprizo, ki se bo čez tri tedne začela z uradno prisego. Spori v republikanski stranki niso spodbudna popotnica za nova štiri leta, ki jih najbolj glasen predsednik začenja v tesni navezi s prvim bogatašem sveta.

Donald Trump je v politiko vstopil kot milijardo dolarjev vreden spreten poslovnež, ki je veščino sklepanja poslov povzdignil v umetnost, njegova osrednja skrb pa sta dobrobit ZDA in delavskega razreda. Če se sliši preveč dobro, da bi bilo res, je tako zato, ker je v zgornji povedi res samo to, da je vstopil v politiko. Toda hkrati je to zloščena podoba, ki jo je leta tako uspešno poustvarjal, da mu je prinesla drugi mandat v Beli hiši.

Manj kot mesec dni pred ameriškimi volitvami je demokratka Kamala Harris na dobri poti, da 5. novembra zbere največ glasov. A to še ne pomeni, da bo prva predsednica v Beli hiši, v zapletenem volilnem sistemu odloča seštevek zmag na ravni zveznih držav, kjer je tekma izjemno tesna. V zadnjih štirih tednih lahko vsak presenetljiv dogodek ali razkritje presuče, kako se bodo volivci odločali pri izbiri prihodnjega predsednika ZDA.

Manj kot mesec dni pred ameriškimi volitvami je demokratka Kamala Harris na dobri poti, da 5. novembra zbere največ glasov. A to še ne pomeni, da bo prva predsednica v Beli hiši, v zapletenem volilnem sistemu odloča seštevek zmag na ravni zveznih držav, kjer je tekma izjemno tesna. V zadnjih štirih tednih lahko vsak presenetljiv dogodek ali razkritje presuče, kako se bodo volivci odločali pri izbiri prihodnjega predsednika ZDA.

V senci ogorčene tekme med republikanskim povratnikom Donaldom Trumpom in demokratsko podpredsednico Kamalo Harris se skriva napoved, da bodo Američani priča novemu rekordu po količini denarja v političnih kampanjah. Stroški za predvolilno oglaševanje naj bi se ustavili med dobrimi desetimi in slabimi enajstimi milijardami dolarjev.

Izkušeni republikanski strategi so upali, da bo mačježerska afera le hipna senca na prizadevanjih Donalda Trumpa za drugi predsedniški mandat. A je trmasto ponavljanje laži povzročilo, da je mimo zdrsnil drugi poskus atentata nanj. Medtem ko se vrstijo opozorila iz konservativnih krogov, da ni primeren za vodenje države, demokratka Kamala Harris vztrajno krepi svoj položaj.

Demokratka Kamala Harris je imela preprost načrt, tako dolgo dregati v vzkipljivega Donalda Trumpa, da bo brez samonadzora začel rohneti neumnosti. Uspelo ji je tako dobro, da je na desetine milijonov gledalcev opazovalo, kako se pred njihovimi očmi utaplja v izbruhih jeze.

Naša država drugič v svoji zgodovini prevzema vodenje varnostnega sveta Združenih narodov. Ne gre samo za simboličen uradniški položaj, ampak priložnost nestalnih članic, da vtisnejo svoj pečat delu najmočnejšega organa mednarodne skupnosti. Vrh slovenske diplomacije bi rad okrepil zaupanje med članicami sveta, ki je sredi eno svojih hujših kriz. Ni pa jasno, ali gre za pogumni idealizem ali bomo priča zapravljeni priložnosti.

Pred dobrim mesecem je avtoritarni predsednik Venezuele Nicolás Maduro (znova) ukradel volitve. Vznikli nemiri so politično, gospodarsko in demografsko že tako razdejano državo potisnili še globlje proti dnu in sprožili nov val beguncev.

Ne protesti na ulicah ne razmajana organizacija z dolgimi vrstami niso zmotili rajanja demokratske stranke v Chicagu. Med plesom, slovitimi gosti, gorečimi govori ter solzami in smehom tisoče delegatov so podpredsednico Kamalo Harris uradno ustoličili kot prvo ameriško temnopolto predsedniško kandidatko. Znova so na robu pisanja zgodovine, a tekma z republikancem Donaldom Trumpom bo dolga in trda.

Ameriški republikanci so s strankarskega zleta v Milwaukeeju odhajali opiti s prepričanjem, da je predsedniška tekma že skoraj dobljena. Dva dni kasneje so se zbudili z glavobolom, predsednik Joe Biden se je odrekel kandidaturi, nova tekmica je podpredsednica Kamala Harris, demokratska stranka pa kipi od energije.

Razbeljene ulice Milwaukeeja so bile prejšnjo nedeljo skoraj prazne. Poltovornjaki, obloženi z ograjami, so dovažali zadnje kose železja, s katerim so v središču demokratskega mesta zgradili začasni republikanski geto. Prepoteni policisti so iskali olajšanje v sencah, zraven pa strogih obrazov še posebej resno opravljali svoje delo. Dan prej se je predsedniški kandidat desnice le za nekaj centimetrov izognil krogli atentatorja

Začetka letošnjega poletja se bomo morda spominjali kot enega tistih prelomnih obdobij, ki so spremenili tok (ameriške) zgodovine. Prazen pogled predsednika ZDA Joeja Bidna, ki je na televizijskem soočenju z izzivalcem Donaldom Trumpom mukoma oblikoval stavke, je morda slednjemu na stežaj odprl vrata v Belo hišo. Demokratsko stranko pa porinil na rob paničnega kaosa.

Vidno utrujen po osmih mesecih nenehne košarke je Luka Dončić sedel pred množico novinarjev, medtem ko je v ozadju odzvanjalo slavje tekmecev iz Bostona. »Ničesar,« je dejal na vrtanje, kaj občuti po porazu v svojem prvem finalu košarkarske lige NBA. »Žalosten sem, ker smo izgubili.«

Donald Trump je že poldrugi teden uradno obsojeni kriminalec. Pet Američank in sedem Američanov je sklenilo, da je kriv vseh 34 obtožb o ponarejanju poslovnih dokumentov, ko je za politične namene prikrival skakanje čez plot in varanje noseče žene Melanie s porno zvezdo Stormy Daniels.

Razprava o ameriškem dolgu je v ZDA cikličen pojav, po navadi sovpada s predsedniškimi volitvami, ko je republikanska stranka v opoziciji. A hkrati drži, da obe ameriški stranki radi govorita o odgovorni porabi proračunskega denarja, na oblasti nanjo nemudoma pozabita.