Amerika je stoletja veljala za cilj. Danes postaja izhodišče. Država, ki je zgradila svojo moč na priseljevanju, svojo 250-letnico praznuje z bridkim spoznanjem, da jo ljudje zapuščajo. Ne gre več le za eksotične izjeme, ampak za trend, ki razkriva globlje razpoke v ameriškem modelu – in odpira vprašanje, ali svetovni magnet počasi izgublja svoj privlak.

Že vse od velike depresije pred slabim stoletjem se ni zgodilo, da bi se iz države več ljudi izselilo, kot se jih je priselilo. Vlada predsednika Donalda Trumpa navzven ni zaskrbljena, eksodus je pozdravila kot izpolnitev obljube o izgonih nedokumentiranih priseljencev in o strogih omejitvah pri izdajanju vstopnih vizumov.

Toda pod surovim zatiranjem priseljevanja se skriva manj očiten preobrat, odhajajo tudi ameriški državljani, in to v rekordnem številu. Z družinami se selijo v države, kjer je življenje cenejše, predvsem pa varnejše.

Ameriške oblasti že desetletja ne zbirajo več celovite statistike o številu državljanov, ki odhajajo. Toda s podatki iz več kot 50 tujih držav, kot so dovoljenja za prebivanje, nakupi nepremičnin v tujini, vpis študentov in podobno, so analitiki razbrali trend, da Američani glasujejo z nogami.

V tujini nastaja milijonska diaspora, ki tam študira, dela na daljavo ali uživa v pokoju. Novi razred izseljencev ni sestavljen le iz zelo premožnih, ki uradni naslov zlahka zamenjajo za nižje davke.

Ljudje srednjega razreda odhajajo iz istih razlogov, zaradi katerih so se njihovi predniki sploh preselili v Ameriko: boljše priložnosti, večja stabilnost in več svobode.

Podobno ravnajo mladi, ki se jim upira ponovni prihod Trumpa v Belo hišo, njihova ekonomska prihodnost v ZDA pa je na majavih nogah. V tujini, kjer so šolnine nekajkrat nižje kot doma, jih študira več kot sto tisoč.

Pripadniki skupnosti LGBTQ odhajajo zaradi svojih na novo okrnjenih državljanskih pravic. Nekateri novopečeni starši ne prenašajo življenja v državi, kjer se že predšolski otroci morajo učiti, kako ravnati, če v vrtec vdre oborožen psihopat. Ko so se v tedniku The New Yorker lani pogovarjali z ljudmi, ki so zapustili ZDA, je vsak od njih kot enega od pomembnih razlogov omenil preplavljenost z orožjem.

Upokojenci ugotavljajo, da se kakovost njihovega življenja s fiksnim mesečnim dohodkom recimo v Panami ali na Portugalskem močno izboljša.

Na mehiški strani meje z ZDA kot gobe po dežju rastejo negovalni domovi, kjer starejši Američani dobijo zelo dobro oskrbo za zelo spodobno ceno. Ko je agencija Gallup med recesijo 2008 Američane spraševala, koliko jih želi zapustiti ZDA, je bil na to pripravljen vsak deseti.

Lani že vsak peti. Po izračunih organizacije Brookings Institution, ki preučuje javne politike, je lani ZDA zapustilo približno 150 tisoč ljudi več, kot se jih je vanjo priselilo. Raziskovalci menijo, da bo odliv letos še večji.

Profimedia

Nekateri komentatorji so val izseljevanja označili kar za »Donaldov drnec«, saj je opazno narasel med njegovim drugim mandatom. Toda trend se krepi že leta, sploh odkar je delo na daljavo postalo bolj običajno, drugačen in za mnoge zelo privlačen življenjski slog pa vse bolj dostopen. To še posebej velja za Evropo.

Rekordno veliko jih je zaprosilo za britansko državljanstvo. V skoraj vseh članicah Evropske unije je število Američanov, ki prihajajo tja živet in delat, rekordno in še narašča. Na Irskem so lani ugotovili, da se je njihovo število v enem samem letu skoraj podvojilo, v priljubljeni dublinski četrti Grand Canal Dock je delež Američanov večji, kot je bil delež Ircev v ZDA med krompirjevo lakoto, ko so se množično izseljevali v ZDA.

V posameznih delih Lizbone se zadnji priseljenci že pritožujejo, da prej slišijo ameriško angleščino kot portugalščino. Po koncu pandemije se je število Američanov na Portugalskem povečalo za več kot petkrat, samo leta 2024 za 36 odstotkov.

V Španiji in na Nizozemskem se je v zadnjih desetih letih njihovo število podvojilo, na Češkem več kot podvojilo. Na tisoče jih je v rodovnikih izkopalo judovske korenine in zahtevalo nemško ali avstrijsko državljanstvo, ki jim po zakonu pripada zaradi nacističnih zločinov. Lani se je več Američanov preselilo v Nemčijo, kot se je Nemcev izselilo v ZDA.

Industrija izseljevanja

Odkrivajo tudi nekoč »eksotične« lokacije, kot je Albanija. Nekdanja stalinistična trdnjava ameriškim državljanom ponuja posebne vizume, ki jim omogočajo, da tam ne samo živijo in delajo, ampak jim tudi eno leto ni treba plačevati davka na prihodke iz tujine, ne glede na njihovo višino.

V začetku leta je podjetje Expatsi, ki ljudem pomaga pri iskanju novih domovin in organiziranju odhodov, organizirali skupinski klic s pojasnili, kako oditi v Albanijo, nanj se je prijavilo skoraj štiristo ljudi.

»Včasih so odhajali podjetni in avanturistični, sedaj so to povsem običajni ljudje,« je za časnik Wall Street Journal dejala Jem Barnett, ustanoviteljica Expatsija. Leta 2024 so organizirali tri raziskovalne izlete za iskalce novih domovin, letos jih nameravajo že 57. »Naš cilj je preseliti milijon Američanov,« je podjetna 54-letnica iz Alabame. Tudi sama že dve leti prebiva na mehiškem polotoku Jukatan.

Lani so oblasti izgnale okoli 675 tisoč ljudi, prostovoljno se jih je »samoizgnalo« 2,2 milijona. Po štetju Wall Street Journala se jim je pridružilo še najmanj 180 tisoč Američanov, a je številka zagotovo precej višja. Ocene se precej razlikujejo, že sedaj naj bi v tujini živelo med 4 in 9 milijonov Američanov, vsaj poldrugi milijon v Evropi.

Novi trend je odprl gospodarsko nišo podjetij, ki pomagajo pri selitvah, saj obstoječa ne zmorejo vsega povpraševanja. LuxNomads pomaga premožnim, GTFOTours se je specializiral za tiste, ki ne prenesejo Trumpa, Blaxit Global za temnopolte Američane, SheHit Refresh za najživahnejši trg, ženske. Raziskava agencije Gallup je lani izmerila, da naj bi si kar 40 odstotkov Američank med 15. in 44. letom želelo za stalno oditi v tujino.

Ko so leto prej merili selitveno mrzlico v podsaharski Afriki, si je odhoda želelo 37 odstotkov prebivalcev enega najrevnejših območij sveta.

Bela hiša ostaja samozavestna, po besedah njenih predstavnikov »ameriško gospodarstvo močno presega druge razvite države«, in medtem ko »vlada izganja na stotisoče ilegalnih priseljencev, privlači nešteto zelo petičnih tujcev, ki plačajo milijon dolarjev za zlato karto, ki jim omogoča, da se naselijo v Združenih državah«.

Lani so oblasti izgnale okoli 675 tisoč ljudi, prostovoljno se jih je »samoizgnalo« 2,2 milijona. Po štetju Wall Street Journala se jim je pridružilo še najmanj 180 tisoč Američanov, a je številka zagotovo precej višja.

Ocene se precej razlikujejo, že sedaj naj bi v tujini živelo med 4 in 9 milijonov Američanov, vsaj poldrugi milijon v Evropi. Zgovorna so poročila, da se vlada sooča z večmesečnim zaostankom pri izpolnjevanju prošenj Američanov, ki se želijo odreči državljanstvu.

Nekateri zaradi tega, da bi dobili tuji potni list, drugi se želijo izogniti dolgim lovkam davčne uprave IRS, saj so Američani dolžni plačevati davke v ZDA, tudi če stalno živijo in delajo v tujini.

Beg možganov

Dodatna težava je beg možganov, odhajanje visokokvalificiranih strokovnjakov v tujino. Združene države so desetletja gradile globalno prednost pri razvoju delovne sile ne le z izobraževanjem in usposabljanjem vodilnih talentov, temveč tudi s privabljanjem ambicioznih pionirjev in vizionarjev z vsega sveta, kar jim je zagotavljalo mednarodno konkurenčno prednost.

A je ta sedaj resno ogrožena. Surova protiimigracijska politika ter finančno razžiranje programov za znanost in izobraževanje hitro rušita prav tiste pogoje, zaradi katerih so ZDA postale vodilna sila na področju inovacij.

Inovatorji so se začeli seliti v okolja z večjo akademsko svobodo, obsežnejšim financiranjem raziskav in jasnejšo zaščito za mednarodne študente in znanstvenike.

To pospešeno odhajanje grozi, da bo izvotlilo ameriško delovno silo in posledično tudi njeno gospodarsko in tehnološko vodstvo, poudarja Emily McGrath iz organizacije The Century Foundation.

Plat zvona bijejo številne podobne ameriške organizacije. Washingtonski možganski trust Information Technology and Innovation Foundation je v študiji iz lanskega septembra opozoril, da bi sedanji trend zmanjševanja sredstev za znanost v desetih letih skrčil ameriško gospodarstvo za skoraj tisoč milijard dolarjev. Zaradi tega bi ZDA lahko zaostale za Kitajsko, ki veliko vlaga v raziskave.

Marca je Partnerstvo za javne storitve, še ena nestrankarska organizacija v Washingtonu, ocenilo, da je od septembra 2024 do decembra 2025 zvezne znanstvene agencije zapustilo 95 tisoč zaposlenih. Tudi njihovo poročilo svari, da zmanjšanje proračunov »ogroža nacionalne raziskave in razvoj«.

A je Bela hiša v predlog državnega proračuna za 2027 vključila novo krčenje financiranja znanstvenih raziskav. Ni natančnih podatkov, koliko znanstvenikov se je odločilo oditi iz ZDA, odkar se je Trump januarja lani vrnil na oblast. Vendar opozorila o zmanjševanju pritoka vrhunskih tujih talentov prihajajo od vsepovsod.

To pa pomeni, da bi Amerika lahko zamudila naslednjo generacijo inovatorjev, kot so Elon Musk, Sundar Pichai in Satya Nadella, vsi priseljenci v ZDA, ki so kasneje vodili najpomembnejše svetovne tehnološke velikane.

Jasno je, da so ZDA še vedno močan magnet za zagonska podjetja, predvsem zaradi dinamičnih in uspešnih tehnoloških in raziskovalnih središč, kot sta New York ali Silicijeva dolina.

Ta imajo omrežja vlagateljev s hitro dostopnim tveganim kapitalom. Tako je med letoma 2008 in 2021 Evropo zapustilo približno 30 odstotkov evropskih zagonskih podjetij, ki so bila kasneje vredna več kot milijardo dolarjev, velika večina jih je odšla v ZDA.

Profimedia

A številne države niso prezrle Trumpovih politik in jih razumejo kot nenadejano darilo. V znanost vlagajo dodatne zneske, da bi z njimi pritegnile ameriške talente. Kanada je decembra predstavila 1,2 milijarde dolarjev (dobra milijarda evrov) vredni program, s katerim nagovarjajo ameriške znanstvenike.

Kitajska načrtno vabi raziskovalce z ameriškega nacionalnega inštituta za zdravje, ki mu je Trumpova vlada lani ukinila ali zamrznila kar 5844 subvencij za raziskave. Evropska unija je podoben trend spodbudila s 500 milijonov evrov vrednim programom Izberi Evropo za znanost.

Čakanje na jesen

Vsi čakajo november, ko Američani volijo poslance in tretjino senatorjev. Če se bodo uresničile napovedi o demokratskem valu, kar bi močno pristriglo peruti Trumpovi vladi, bi to precej upočasnilo eksodus. Tako med običajnimi Američani kot med vrhunsko izobraženimi strokovnjaki.

»Čakamo na vmesne volitve. Če bodo zmagali republikanci, bomo imeli veliko več prijav, zato bomo potrebovali nov program,« je za New York Times dejal Éric Berton, predsednik Univerze Aix-Marseille v Franciji, ki je marca lani začela program za zaposlovanje ameriških znanstvenikov.

Vprašanje je, ali jih bodo lahko obdržale. Evropa močno zaostaja za ZDA na področju znanstvene infrastrukture, kot so denimo razpoložljivi visoko zmogljivi računalniki.

Opazno nižje so plače (v povprečju za okoli tretjino), evropska podjetja precej manj vlagajo v raziskave in inovacije (leta 2021 kar za 270 milijard evrov manj kot ameriška, kaže poročilo EU). Za mnoge to odtehta bolj sproščen življenjski slog, ki jim omogoča več časa za družino in sprostitev.

Podobno ugotavlja Caitlin Joyce, ki na filadelfijski univerzi Temple že leta preučuje trende izseljevanja. Po njenem mnenju je spodkopano prepričanje o ameriški izjemnosti, o njihovi kakovosti življenja, zaradi katere naj bi vsi hoteli v ZDA. »Ko odidejo v tujino, ugotovijo, da je življenje tam boljše.

Da jim je socialdemokratska politika všeč.« Na koncu pogovora z novinarko WSJ, ki živi v Evropi, jo je zaslišala, kakšno je življenje na drugi strani Atlantika. Tudi Joyceova namreč razmišlja o selitvi.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter