Trump se je tudi v drugem mandatu odrekel tradiciji, da predsednik države najprej obišče eno od sosed (po navadi Kanado) ali tesno zaveznico (večinoma Veliko Britanijo). Tudi v drugo je odšel na Bližnji vzhod (Savdska Arabija, Katar in Združeni emirati), kar je po eni strani priznanje naraščajoče moči in vpliva zalivskih držav na geopolitično in gospodarsko življenje v 21. stoletju. Ameriški predsednik potrebuje nizke cene nafte, da bodo znosne cene na ameriških bencinskih črpalkah mirile gospodarsko tesnobo Trumpovih volivcev in pomagale krotiti inflacijo. Še posebej zdaj, ko ga je ekonomska resničnost prisilila k umiku od najbolj grobih oblik carinske vojne. 

Hkrati se nadeja velikih naložb zalivskih držav v ameriška podjetja in delovna mesta. Že januarja so iz Savdske Arabije prihajale napovedi o 600 milijardah dolarjev, ki naj bi jih v prihodnjih štirih letih vložili v Združene države. Prejšnji teden so se dogovorili o 300 milijardah, ki naj bi jih kasneje podvojili. Dodatnih sto milijard naj bi bil vreden varnostni dogovor o nakupu ameriškega orožja. Podobno radodarni so bili v Katarju z obljubami o več kot 400 milijardah dolarjev naložb.

Z bogatini z Bližnjega vzhoda ne kupčuje samo Trump, gospodarsko sodelovanje s protidemokratičnimi, avtoritarnimi režimi, ki prezirajo ženske in človekove pravice, skušajo krepiti tudi druge, navzven bolj spodobne države. Le da je Trump osredotočen na posel, pri tem pa skoraj neumno iskren. »Oh, kaj vse počnem za prestolonaslednika,« je žgolel po srečanju z Mohamedom bin Salmanom, savdskim klavcem, ki je ukazal umor in razkosanje oporečniškega savdsko-ameriškega novinarja Džamala Hašodžija. 

Arabci so Trumpa očarali s palačami, preobloženimi z marmorjem in pozlato. Po nekaterih poročilih so namenoma posnemali slog njegovega floridskega zabavišča Mar-a-Lago, da bi se počutil čim bolj domače. Še bolj pa njegovo srce topijo s polno vrečo daril in sumničavo donosnih poslov za njegovo družino. Ponudba katarske vlade, da lahko dobi razkošen boeing 747-8 kraljeve družine in ga spremeni v predsedniško letalo, je bila preveč celo za krog njegovih najbolj zvestih slednikov.

Profimedia

»To ni Francija, ki nam ponuja Kip svobode za javno postavitev,« je zapisalo konservativno uredništvo mnenjskih strani časnika Wall Street Journal. Drugi so manj obzirni: »Tudi za predsedovanje, ki ga že tako zaznamujejo goljufije, je to šokantno. Jasno kaže, da je Trumpova ameriška zunanja politika naprodaj,« je prepričan Robert Weissman, sopredsednik organizacije za varstvo potrošnikov Public Citizen. Še posebej zato, ker med 250 in 400 milijoni dolarjev vredno plovilo po koncu predsedovanja naj ne bi ostalo državi, ampak naj bi ga prenesli na Trumpovo predsedniško knjižnico. Kar v resnici pomeni, da bi ga upokojeni politik lahko še naprej uporabljal za zasebne namene, če bi si tako zaželel.

Njegovo drugo vladanje zaznamuje vse bolj izrazit prezir do norm spodobnosti in tradicionalnih pravnih in političnih varovalk pri opravljanju javne službe. Opogumlja ga lanska sodba vrhovnega sodišča, po kateri imajo predsedniki imuniteto za svoja uradna dejanja. Hkrati se mu ob svojem vplivu na republikansko večino v kongresu ni treba bati vnovičnih poskusov, da ga odstavijo.

Palača s krili

Trump se je v »letečo palačo« zagledal že v začetku leta, ko so ga Katarci zvito parkirali na Floridi. Že iz prvega mandata je namreč znano njegovo nezadovoljstvo nad več kot 30 let starima letaloma, ki opravljata vlogo predsedniškega letala Air Force One in ju je treba pogosto popravljati, kar včasih traja več mesecev. Takrat je pri Boeingu naročil izdelavo nadomestnih letal, toda kljub hudim prekoračitvam proračuna se podjetje zapleta v vse večjo zamudo, na voljo naj bi bili šele 2027. 

Tudi če odmislimo vse etične pomisleke, bi bilo katarsko darilo varnostna in logistična nočna mora. Najprej bi ga morali povsem razstaviti in pregledati, nato ustrezno tehnično in varnostno nadgraditi. To pomeni posebej zaščiteno elektronsko opremo, varno pred vdori, varen komunikacijski sistem, obrambni sistemi pred izstrelki, zaščito pred elektromagnetnimi impulzi jedrskih eksplozij ter možnost polnjena z gorivom med letom. Usklajevanje številnih agencij in izvajalcev bi trajalo več mesecev, nekateri strokovnjaki govorijo o dveh letih. Podobno nedoločeni so stroški nadgradnje, ocene segajo tudi do milijarde dolarjev.

To meče posebno luč na njegovo izjavo, da bi »samo neumna oseba zavrnila zelo drago letalo, ki bi ga dobili brezplačno«, Trump je prejšnji teden tudi zagotavljal, da bi sprejel morebitno »čudovito darilo«, kritike pa označil za »neumne«. A razen njegove pravosodne ministrice Pam Bondi, nekdanje lobistke za Katar in sedaj podpisnice mnenja, da je s pravnega vidika vse legalno, saj bi letalo uradno dobilo obrambno ministrstvo, ne predsednik, je bilo neumnih veliko ljudi. Val kritik je izbruhnil ne samo med demokrati, ampak tudi znotraj republikanske stranke. Kongresniki so se osredotočili predvsem na varnostne pomisleke, »pri darilu tuje države – tudi najbližjih zaveznic – me skrbi, ali ima morda kakšne prisluškovalne naprave,« je menil senator iz Indiane Todd Young. 

Bučalo je tudi v skrajno desnem MAGA (angleška kratica gesla Naredimo Ameriko spet veliko) medijskem prostoru. »Rada imam predsednika Trumpa. Zanj bi prestregla kroglo. Ampak … ne moremo sprejeti ‘darila’ od džihadistov v oblekah,« je bila ogorčena Laura Loomar, nenavadno vplivna spletna kričačka in MAGA aktivistka, ki rada razširja najbolj divje teorije zarot. Konservativni komentator Ben Shapiro, intelektualno sicer nekaj nadstropij nad Loomarjevo, je idejo označil za moralno »nerodno«.

»Vas ne skrbi, da bodo želeli nekaj v zameno?« je Brian Kilmeade, voditelj na konservativni televiziji Fox News vprašal tiskovno predstavnico Bele hiše Karoline Leavitt. Njen odgovor je bil seveda jasen: »Absolutno ne, ker poznajo predsednika Trumpa in vedo, da dela le v interesu ameriške javnosti.« Toda ko predsednik Trump namerava storiti nekaj tako očitno problematičnega, da se celo propagandni aparat desnice na Fox News čuti dolžan rahlo pritisniti na Belo hišo, je jasno, da je ta na spolzkih tleh. 

Profimedia

Po eni strani je Trump svoje volivce prepričal, da je premeten poslovnež, ki je vešč izkoriščanja sistema, zato so mu pripravljeni oprostiti gromozansko več kot drugim politikom. A hkrati so njegova druga navzkrižja interesov med javnim in zasebnim precej bolj abstraktna, drago darilo spornega arabskega režima brez vsaj potencialno legitimnega razloga pa tako jasno diši po kupovanju privilegijev, da bi bilo predrzno tudi za predsednika, ki vse manj upošteva norme, pravila in zakone. »V živo spremljamo islamski prevzem naše države,« je vpila celo Loomerjeva.

Nebotičniki, hoteli, golfišča

Težko se je upreti misli, da lahko politiku, ki je zmagal na volitvah kljub obsodbi za spolni napad in za ponarejanje poslovnih evidenc, hkrati pa je spodbudil poskus državnega udara, še karkoli zares škoduje. Njegovo bahanje iz 2016 – »Lahko bi stal sredi Pete avenije in ustrelil nekoga, pa ne bi izgubil nobenega volivca, prav?« – se je izkazalo za metaforično prerokbo in morda najbolj resnično stvar, kar jih je kdaj izrekel z volilnega odra. Toda celotna zgodba o letalu je ponovno močno razpihnila obtožbe o korupciji, ki ga spremljajo še iz prvega mandata. Takrat so obtožbe o neupravičenem bogatenju sprožali tujci, ki so iznenada začeli najemati njegove nepremičnine, predvsem takratni hotel v Washingtonu. Podobno je veljalo za agente tajne službe, ki so morali najemati sobe v njegovih hotelih in letoviščih, v katerih je prebival kot predsednik, in so tako krepili njihove poslovne rezultate.

Še bolj sporni sta dve milijardi dolarjev, ki jih je premoženjski sklad, povezan s savdsko vlado, vložil v novoustanovljeno zasebno investicijsko podjetje Jareda Kushnerja, Trumpovega zeta in v prvem mandatu ključnega odposlanca ZDA za Bližnji vzhod šest mesecev po njegovem odhodu iz Bele hiše. In to kljub pomislekom svetovalcev sklada, da podjetje upravlja neizkušeno vodstvo, poslovanje je »v vseh pogledih nezadovoljivo«, njihove provizije pa so se jim zdele pretirane. Poslovne vezi klana Trump z Bližnjim vzhodom vse bolj kipijo in obljubljajo ogromne dobičke. 

Resnična vrednost arabskih naložb v ameriško gospodarstvo je še vedno precej nejasna, zelo oprijemljivo pa je dejstvo, da je predsednik obiskal tri države, ki že imajo nepremičnine z blagovno znamko Trump ali pa je družina vpletena v tamkajšnje nepremičninske projekte. Njegova predhodnica sta bila sinova Eric in Donald mlajši, uradna predstavnika družinskega podjetja Trump organization, in sta po regiji v zadnjih tednih pridno nabirala posle.

V Dubaju v Združenih arabskih emiratih naj bi zrasel 80-nadstropni nebotičnik Trump Tower, v Katarju bodo ime posodili za luksuzno golf letovišče (denar pa državni premoženjski sklad Katarja). V Omanu nastaja hotel Trump International in luksuzno golf igrišče. Svojo blagovno znamko bodo oddali novima nepremičninskima projektoma v Riadu, glavnem mestu Savdske Arabije, in za nebotičnik v obalnem mestu Džida. Za vse je značilno, da jim ne bo treba vlagati denarja, pa bodo vseeno zaslužili milijone dolarjev. 

Uradno gre za posle z zasebnim podjetjem Al Arkan, a je to tesno povezano s savdsko vlado in princem bin Salmanom. Ta je v ozadju tekmovanja profesionalnih golf igralcev LIV Golf, ki je 2022 nastalo s finančno podporo savdske vlade (po mnenju mnogih analitikov kot PR-projekt za čiščenje njene javne podobe). Eden od turnirjev tekmovanja seveda poteka na Trumpovem floridskem golf letovišču Doral, ki se je dolgo ubadalo s finančnimi težavami. Etični dogovor, ki opisuje obseg Trumpovih osebnih poslovnih interesov med drugim mandatom, njegovi organizaciji prepoveduje sklepanje poslov neposredno s tujimi vladami, ne pa zasebnimi podjetji.

Podpora pornobanke

Trump je večinski lastnik podjetja Trump Media, ki upravlja družbeno omrežje Truth Social (svoj delež je novembra prenesel na poseben sklad, upravlja ga najstarejši sin Donald mlajši). Čeprav je vložil le svoje ime, je na papirju zaslužil več milijard dolarjev. V resnici je blagovna znamka predsednika države edino, kar pokonci drži izjemno trhel projekt. Podjetje je lani imelo več kot 400 milijonov dolarjev izgube, letni prihodki pa so upadli na pičlih 3,6 milijona dolarjev. Ne razkriva običajnih kazalnikov uspešnosti, ki jih uporabljajo druga družbena omrežja, na primer koliko uporabnikov se prijavlja (po ocenah jih je med štiri in šest milijonov), koliko ga uporablja dnevno ali mesečno ali koliko jih vidi objavljene oglase. 

Profimedia

Ustanovitev je bila bizarna zgodba, prežeta z nepravilnostmi, nekaj časa je bil vanjo vpleten rusko-ameriški poslovnež Anton Postolnikov, čigar stric je tesen zaveznik Vladimirja Putina. Postolnikov je kapital za zagon nakazal prek banke, v kateri je solastnik in je najbolj znana po zagotavljanju finančnih storitev pornoindustriji. Kasneje je naložbeno podjetje, ki je izvedlo sporni prihod na borzo, moralo plačati 18 milijonov dolarjev kazni.

Vrednost delnic je zelo nestanovitna, nihanja po navadi sledijo novicam o Trumpu. Kar je že pred njegovim ponovnim vzponom v Belo hišo prineslo opozorila, da predsednikovo lastništvo javne delniške družbe ponuja možnosti za novo bogatenje. »Hotel ima le določeno število sob. Tukaj pa ni omejitev za tuje vlade, korporacije ali sumljive akterje,« je primerjavo s spornimi posli v njegovih hotelih naredila Zephyr Teachout, profesorica na Pravni fakulteti Fordham in avtorica knjige o korupciji v ameriški politiki. 

Podobno je opozarjal Noah Bookbinder, predsednik organizacije CREW, ki si prizadeva razkriti kršitve etike in korupcijo vladnih uradnikov in institucij ter zmanjšati vlogo denarja v politiki. »To ni podjetje, ki bi imelo posebej močne temelje, edini razlog za tujo vlado, za bogataše ali kandidate za javne funkcije, da investirajo vanj, je pridobivanje Trumpove naklonjenosti. To bo morda najbolj predrzno plačevanje za politične usluge v zgodovini države,« je napovedoval Bookbinder.

Deloma je imel prav. Radodarni republikanski donator Jeff Yass, ki ima opazen delež v podjetju Byte Dance, lastniku družbenega omrežja TikTok, je krepko pomagal k zagonu Trumpovega omrežja, hkrati pa naj bi bil zaslužen, da je predsednik močno omehčal svoje stališče o prepovedi tiktoka v ZDA. Kar je premoženje Yassa samo letos napihnilo za 17 milijard dolarjev. Med zgodnjimi podporniki so bili mnogi Trumpovi privrženci, ki se lahko sedaj nadejajo uslug iz Bele hiše. 

Preiskava časnika The Guardian je pokazala, da so veliki institucionalni vlagatelji v zadnjih mesecih v Trump Media vložili stotine milijonov dolarjev. Med njimi je naložbeno podjetje banke Charles Schwab, ki je po Trumpovih besedah »danes zaslužilo dve milijardi in pol«, ko je nepričakovano za 90 dni prestavil uveljavitev visokih carin. Vse to je sprožilo obtožbe o tržnih manipulacijah in »trgovanju z notranjimi informacijami«.

Profimedia

Kriptokorupcija

Bookbinder se je motil o največji obvoznici za korupcijo. Najbolj dobičkonosen in hkrati korupcijsko morda najbolj sporen projekt so postali Trumpovi kriptopodvigi. Predsednik je še 2021 za poslovni kanal mreže Fox dejal, da se mu digitalne valute kot bitcoin zdijo oblika »prevare«. Med lansko kampanjo je donatorjem iz kriptopodjetij že obljubil, da bo dereguliral njihovo industrijo, nato je vse po vrsto osupnil s svojimi lastnimi kriptoposli. Najprej je le tri noči pred januarsko prisego prišel mem žeton $TRUMP. Mem žetoni so oblika kriptovalute, le da nimajo skoraj nikakršne resne uporabne vrednosti, celo med najbolj vnetimi zagovorniki digitalnega prekupčevanja veljajo za sumničavo zamisel, brez kakršnegakoli ekonomskega namena, razen morebitnega hitrega bogatenja izdajatelja.

Žeton je postal piramidna shema, saj so jih prvi kupci kasnejšim preprodajali po precej višjih cenah. Osemdeset odstotkov od milijarde kovancev so bila v lasti podjetij, povezanih s Trumpom, ta so milijone služila tudi s provizijo za vsako transakcijo s kovanci. Predsednik je z obljubo, da bo 220 največjih vlagateljev ta četrtek povabil na večerjo, naslednji dan pa si bodo ogledali Belo hišo, sprožil nakupovalno mrzlico. Prvih 25 vlagateljev bo imelo celo osebno srečanje z njim, kar so kritiki nemudoma označili za razprodajo dostopa do Bele hiše, kot ji še nismo bili priča.

Raziskava časnika Bloomberg je pokazala, da je pri več kot 140 milijonov dolarjev vrednih nakupih prevladoval tuji kapital. Ugotavljanje čigav je nekoliko oteženo, ker so pri kriptonakupih znane le digitalne denarnice, anonimni spletni računi, prek katerih potekajo nakupi. Toda po njihovi analizi naj bi jih 19 od 25 skoraj zagotovo bilo v lasti ljudi izven Združenih držav. Med največjimi kupci je zagotovo hongkonški kriptopodjetnik Justin Sun, podpornik Trumpa, ki je v nakup $TRUMP žetona vložil dobrih 18 milijonov dolarjev. 

Zdi se, da se je naložba že obrestovala, saj je zvezna Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) začasno ustavila postopek proti Sunu zaradi suma prodaje neregistriranih vrednostnih papirjev. Mehiški prevozniški magnat Javier Selgas je sam naznanil, da je kupil za 20 milijonov dolarjev žetonov, na ta način pa bo poskusil pri Trumpu lobirati »za pošteno, uravnoteženo in prosto trgovino med Mehiko in ZDA«.

Vse skupaj je zasenčilo podjetje World Liberty Financial, tesno povezano z družino Trump. Podjetje deluje v nastajajoči industriji »decentraliziranih financ«, v kateri instrumenti kriptovalut uporabnikom omogočajo, da ne upoštevajo tradicionalnega, reguliranega bančnega ekosistem za premikanje, shranjevanje in posojanje denarja. Njihovo mešetarjenje s kriptovalutami je precej zapleteno, kratek povzetek je, da je denarni sklad Združenih emiratov prek njih izvedel za dve milijardi dolarjev veliko transakcijo, ki bo predsednikovi družini prinesla več sto milijonov dolarjev zaslužka. 

Profimedia

Denar je naložba v podjetje Binnance, največjo svetovno tržnico s kriptovalutami. Ta je zadnji dve leti pod drobnogledom ameriške vlade, saj je priznalo kršitev njenih zveznih zakonov o pranju denarja, ker je kriminalcem omogočalo finančne transakcije. Ustanovitelj Trumpovega kriptopodjetja World Liberty Financial je Zach Witkoff, sin nepremičninskega posrednika Steva Witkoffa. Slednji nima diplomatskih izkušenj, a je v Trumpovem novem ozvezdju postal posebni odposlanec za Bližnji vzhod in po potrebi še za Rusijo. S predstavniki tujih vlad se sestaja tudi mlajši Witkoff, pogosto pa nastopa v duetu z Ericom Trumpopm, srednjim sinom predsednika.

Nič nam ne morejo

Celotno delovanje je ustvarilo navzkrižje interesov brez primere v sodobni zgodovini ZDA. Nekateri vlagatelji so tuji državljani, ki predsednika ZDA ne morejo podpreti z neposrednimi donacijami. Denimo prej omenjeni Sun, ki je v podjetje vložil 75 milijonov dolarjev (poleg prej omenjenih nakupov povsem ločenih mem žetonov $TRUMP). Tudi mnoge korporativne partnerje kriptopodjetja Trumpovih poganja pričakovanje, da bodo tako prišli do naklonjenosti zvezne vlade, ko si prizadevajo za širitev na ameriškem trgu. 

Predsednik ZDA je (prek posrednikov) ne le velik trgovec s kriptovalutami, ampak ga njegova funkcija postavlja v vlogo vodilnega oblikovalca politik v panogi. Kongres je tik pred sprejemom zakona, ki ga podpira kriptoindustrija, saj v njemu ni jasnih pravil, s katerimi bi omejili sporne posle. Kar niti ni šokantno, saj je kriptoindustrija lani jeseni med kampanjo obema strankama razdelila milijone dolarjev.

Šokantno je omrežje konfliktov interesov med naraščajočim številom družinskih podjetij Trump in posli ameriške vlade. Verjetno najhujše finančno podkupovanje Bele hiše se utaplja v zapleteni zmedi mem žetonov, kriptokovancev, »stabilnih kovancev«, volivci jih niti ne razumejo v celoti, kaj šele da bi sledili vsem zapletom. Celo institucije, ki so določene za zaustavitev te ravni podkupovanja, so preobremenjene s takšnim obsegom, če ne (že) celo same skorumpirane. Poleg tega ameriško javnost že tako dolgo preplavljajo novice o bogatenju družine Trump, da mnogi njihovi posli še komajda dosegajo raven razburjenja. Zato bo morda zgodba o katarskem letalskem darilu zadela na prave strune, saj je preprosto razumeti, kje je njena težava. Pri Trumpovih tako kot doslej stavijo, da jih nihče ne bo ustavil. Morda imajo znova prav.