Trump se je tudi v drugem mandatu odrekel tradiciji, da predsednik države najprej obišče eno od sosed (po navadi Kanado) ali tesno zaveznico (večinoma Veliko Britanijo). Tudi v drugo je odšel na Bližnji vzhod (Savdska Arabija, Katar in Združeni emirati), kar je po eni strani priznanje naraščajoče moči in vpliva zalivskih držav na geopolitično in gospodarsko življenje v 21. stoletju. Ameriški predsednik potrebuje nizke cene nafte, da bodo znosne cene na ameriških bencinskih črpalkah mirile gospodarsko tesnobo Trumpovih volivcev in pomagale krotiti inflacijo. Še posebej zdaj, ko ga je ekonomska resničnost prisilila k umiku od najbolj grobih oblik carinske vojne. 

Hkrati se nadeja velikih naložb zalivskih držav v ameriška podjetja in delovna mesta. Že januarja so iz Savdske Arabije prihajale napovedi o 600 milijardah dolarjev, ki naj bi jih v prihodnjih štirih letih vložili v Združene države. Prejšnji teden so se dogovorili o 300 milijardah, ki naj bi jih kasneje podvojili. Dodatnih sto milijard naj bi bil vreden varnostni dogovor o nakupu ameriškega orožja. Podobno radodarni so bili v Katarju z obljubami o več kot 400 milijardah dolarjev naložb.

Ta vsebina je na voljo samo naročnikom.

---

Naročite Reporter

Že imate račun?

Prijavite se