Prestolnico so zavzele nasilne tolpe in krvoločni kriminalci, klateška drhal divje mladine, omamljeni manijaki in brezdomci. Tega ne bomo več prenašali,« je ameriški predsednik pred tednom dni oznanil, da bo Bela hiša prevzela policijski nadzor nad Washingtonom. In za dobro mero dodal, da bi morali organi pregona trdo ravnati z osumljenimi kriminalci, zapreti več mladoletnikov in »početi, karkoli za vraga hočejo«. Naslednji dan so se na ulicah pojavila vozila in vojaki nacionalne garde, pripadniki rezervne sestave ameriške vojske, policistom so se že prej pridružili agentje zvezne policije FBI in pripadniki drugih zveznih organov pregona.

Političen odziv je bil predvidljiv, demokrati so opozarjali, da gre za poseg avtoritarnih oblasti pod pretvezo izmišljene krize, na desnici so trdili, da bo vsaj eno mesto rešeno iz krempljev nesposobnih demokratskih politikov, premehkih do kriminalcev. Demokrati so vihteli statistiko, po kateri je splošna raven kriminala najnižja v zadnjih treh desetletjih, republikanci zgodbe o posameznih nasilnih dejanjih raztegovali v dokaz o neobvladljivem zatonu v blato brezzakonja.

Po mnenju političnih analitikov je predsednika dokončno razkačil napad na Edwarda Coristina, 19-letnega programerja s spletnim vzdevkom »Velika jajca«, ki je postal razvpit kot eden prvih udarnikov v še bolj razvpitem ministrstvu za učinkovito vlado (DOGE). Mladenič je bil v začetku meseca vpleten v poskus kraje avtomobila, ko je skupina najstnikov zahtevala, naj jim izroči vozilo, pri tem pa so mu naložili nekaj krepkih. Da bi upravičil svoj poseg, je Trump dodal še več hudih napadov na vladne uslužbence: junijsko smrt kongresnega pripravnika, ki je umrl v naključnem streljanju, lani so med krajo avtomobila ustrelili uradnika, predlani zabodli pomočnika v senatu, eden od poslancev je bil žrtev oboroženega ropa.

»Priča smo popolnemu brezpravju,« je bil oster predsednik in prestolnico primerjal z mesti kot Bagdad in Bogota. Kritiki so njegove trditve označili za načrtno sejanje strahu ter opozorili na hitro upadanje ravni nasilja v preteklem letu. »Vsaka primerjava z v vojni razdejano državo je pretirana in napačna,« ga je zavrnila županja Washingtona Muriel Bowser.

Nevarna prestolnica

Resničnost je precej bolj zapletena, kot sta poenostavljeni podobi predsednika in županje. Washington je tako kot večina drugih velikih mest med pandemijo doživel porast nasilja, število umorov je vrhunec doseglo decembra 2023 in od takrat vztrajno upada. Tudi število nasilnih tatvin avtomobilov se je zmanjšalo, toda analitik Jeff Asher, ki preučuje podatke o kriminalu, pravi, da ima glavno mesto kljub zadnjim trendom resnično dolgotrajen in globok problem z nasilnimi kaznivimi dejanji in je veliko bolj nevarno, kot bi smela biti prestolnica Združenih držav.

Stopnja umorov (26,4 na sto tisoč prebivalcev) je še vedno skoraj sedemkrat višja od stopnje v New Yorku (3,8 na sto tisoč prebivalcev), razmere so slabše kot v Filadelfiji, Atlanti in celo Chicagu. Na splošno je prestolnica precej varnejša kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je imela najvišjo stopnjo umorov v državi, in je nekoliko manj nevarna, kot je bila pred desetletjem.

Profimedia

Charles Fain Lehman iz konservativne mnenjske organizacije Manhattan Institute poudarja, da je za izboljšanje razmer nujno premišljeno posredovanje. Več kot polovica nasilnih dejanj se zgodi v le dveh okrajih, na jugovzhodnem obrobju čez reko Anacostia. Kot v mnogih mestih je nasilje osredotočeno v tesno povezanih socialnih omrežjih, analize ugotavljajo, da je okoli 500 ljudi krivih za 60 do 70 odstotkov vseh kaznivih dejanj z orožjem. Policija bi morala svoje vire osredotočiti na ljudi in kraje, zaradi katerih je mesto tako nevarno, in pri tem uporabiti najbolj izkušene policiste, ne pa najmanj, tako kot počne sedaj.

Lehman meni, da bi zvezni prevzem policijskega aparata v Washingtonu teoretično lahko rešil težave. Toda »obstaja resnično tveganje, da se bo vlada 30 dni – toliko časa bo Trump verjetno ohranil nadzor nad policijo – postavljala s trdo držo do kriminala, nato pa razglasila zmago, saj bo trend nasilja še naprej upadal. Resnične težave pa ne bodo odpravljene,« analitik dvomi o premišljenosti delovanja Bele hiše.

Podobno razmišlja tudi Joseph Margulies, profesor državne uprave na newyorški Univerzi Cornell, poseg Bele hiše je označil za »nesmiselno simbolično vajo«. Po njegovem bo Trump kmalu spoznal, da gre za dolgotrajne izzive, ki se upirajo enostavnim rešitvam, zato bo izgubil zanimanje. »To je enakovredno blodenju o nakupu Grenlandije, zasegu Panamskega prekopa ali o tem, da bo Kanada postala 51. zvezna država. In potem se bo Nacionalna garda umaknila, FBI bo premeščen tja, kjer mora biti, policija v Washingtonu pa se bo vrnila k svojemu delu,« napoveduje.

To po svoje potrjujejo imenovanja, zvezna vlada je nadzor nad policijo v Washingtonu dala v roke uradnikoma brez izkušenj z delom na lokalni ravni, zato se zdi malo verjetno, da bo poseg bistveno vplival na stopnjo kriminala. Časnik Politico po pogovorih z ljudmi iz kroga okoli predsednika sklepa, da ne gre za temačno prevzemanje oblasti, pač pa Trump upa na »hitro PR zmago«, ki bo odvrnila pozornost od več kot mesec dolgih razprav o njegovih povezavah s spolnim napadalcem Jeffreyjem Epsteinom.

Preizkušanje meje

Mnogi so bolj črnogledi. Trumpov končni cilj bi lahko bil normalizirati idejo o vdiranju zveznih sil v demokratska mesta, meni zgodovinarka Ruth Ben-Ghiat, strokovnjakinja za avtoritarizem. »Ni presenetljivo, da se z najslabšim izgovorom – domnevnim porastom kriminala, ki ga dejanska statistika popolnoma ovrže – lotevajo militarizacije prestolnice,« je dejala. »Vsak laboratorij represije – najprej Los Angeles, zdaj ta – naj bi ljudi navadil, da sprejmejo takšne prekoračitve izvršilne oblasti in sprejmejo podobo mest, podrejenih vojakom.«

Kolumnist Will Bunch v časniku The Philadelphia Inquirer zavrača trditve, da je vse skupaj le še ena od Trumpovih muh enodnevnic in poskus odvračanja pozornosti od »krutega poletja za predsednika, zaznamovanega s padanjem podpore, rastjo cen živil in neustavljivim škandalom zaradi povezav s pokojnim trgovcem z ljudmi Epsteinom«. Trditi, da je vojaška okupacija velikega ameriškega mesta, v katerem živijo demokrati, odvračanje pozornosti, je po Bunchevem mnenju neumnost, prepričan je, da gre za del načrta Trumpovega predsedovanja.

Pri tem se opira na razvpiti Projekt 2025, zbirko predlogov, kako naj Trump v drugem mandatu upravlja državo, ki je nastal v nedrih konservativne organizacije Heritage Foundation. Projekt svetuje, naj zvezne oblasti povečajo nadzor nad lokalnimi organi pregona v tistih krajih, kjer se vlada ne strinja s politikami in delovanjem lokalnih oblasti. Skrbi poglablja poročanje časnika Washington Post o dokumentih obrambnega ministrstva, v katerih razglabljajo o vzpostavitvi »sile za hitro posredovanje ob domačih nemirih«.

Posebni enoti s po 300 rezervnimi vojaki naj bi bili v stalni pripravljenosti, tako da bi ju lahko že v eni uri napotili v ameriška mesta, ki se soočajo s protesti ali drugimi nemiri. Podobno zlovešče zvenijo sporočila Stephena Millerja, izjemno vplivnega funkcionarja v Beli hiši in njenega mračnega ideologa, ko trdi, da »demokrati skušajo uničiti civilizacijo. Predsednik Trump jo bo rešil.«

Profimedia

Bodoči predsednik je že med lansko kampanjo napovedal, da bo pravosodno ministrstvo uporabil za preganjanje političnih nasprotnikov, da bo javne uslužbence množično menjaval s svojimi privrženci ter da bo vojsko uporabil za obsežno kampanjo izgonov priseljencev ter za »nadzor kriminala« v mestih pod vodstvom demokratov. V Los Angeles je junija zaradi protestov proti trdi politiki do nedokumentiranih priseljencev poslal tako rezerviste kot pripadnike redne vojske. Trump z vsako novo erozijo demokracije in svobode stopi korak dlje pri preizkušanju meje, kaj še dopušča javno mnenje in kakšni bodo odzivi medijev, sodišč in kongresa. »Neupravičena vojaška okupacija ameriške prestolnice je doslej največji preizkus, zato moramo imeti jasno predstavo, za kaj gre. Ne za odvračanje pozornosti. Za diktaturo,« svari Bunch.

Politični kruh in maslo

Na desnici, kjer so leta vsako potezo demokratov označevali za uveljavljanje policijske države, sedaj ploskajo vojski na mestnih ulicah. Vplivni konservativni aktivist Christopher Rufo trdi, da se lahko predsednik kriminala loti v slogu svojega salvadorskega kolega Nayiba Bukeleja, samooklicanega »najbolj kul diktatorja na svetu«, ki je zgradil mrežo zaporov in vanjo tudi brez sodnih postopkov zaprl več deset tisoč ljudi. Rufo se sprašuje, ali ima predsednik voljo za takšno ukrepanje in ali ga je ameriška javnost sploh zmožna prenesti.

»Velik preizkus bo, ali lahko zmanjša kriminal hitreje, kot levica promovira nasprotno zgodbo o ‘avtoritarizmu’. Če je odgovor pritrdilen, bo zmagovalec. Hitrost je pomembna,« trdi desni vplivnež. Morda je prav Washington takšen preizkus, po eni strani zato, ker je trdno demokratsko mesto in so se nemudoma začeli protesti proti ukrepom. Po drugi se javno mnenje strinja s Trumpovim temačnim pogledom na razmere v mestu. V spomladanski anketi Washington Posta jih je okoli 65 odstotkov menilo, da je bil kriminal lani »zelo« ali »izjemno« resen problem.

Priseljevanje ter »zakon in red« sta kruh in maslo Trumpove politične kariere in v resnici republikanske stranke. Napovedovanje neizprosnega odnosa do kriminala je rdeča nit njihovih kampanj, še posebej na vmesnih volitvah, ko javnost strašijo z mračnimi oglasi in svoje nasprotnike skušajo povezati z morilci, zlorabami otrok in prevelikimi odmerki opioidov.

»Blag odnos do kriminala, ki ga liberalna levica zagovarja že predolgo, ne samo škoduje ljudem, ljudje umirajo,« je konservativni guverner Virginije Glenn Youngkin še pred Trumpovim prevzemom Washingtona razpihoval žerjavico. Demokrati se po pozivih o krčenju denarja za policijo, ki so se pred nekaj leti razširili z levega krila stranke, še težje branijo takšnih napadov, predsednika pa lahko vsaj obtožijo dvoličnosti, saj se je 6. januarja 2021 dolgo obotavljal, preden je poslal narodno gardo umirjat napad njegovih podpornikov na kongres.

Quinta Jurecic iz časnika The Atlantic ne verjame opozorilom, da je Trumpov zadnji prevzem oblasti uvod v avtogole, državni udar z vrha, v katerem sprva zakoniti politični voditelj ohranja oblast z nezakonitimi dejanji. Hkrati njegova obsedenost s podobo, zunanjim videzom, pomeni, da je posredovanje zveznih sil obsojeno na neuspeh. Če jih bodo napotili na osrednja območja, kot je sprehajališče National Mall, ne bodo imele velikega vpliva na nasilje, saj je tam zelo redko. Obrobna območja z višjo stopnjo kriminala pa dajejo prešibko spodbudo odnosom z javnostmi, saj tam ni turistov in novinarskih kamer.

Ena od razlag za poseg v prestolnici trdi, da se je Trump med svojimi izleti na golf igrišča v Virginiji naveličal pogledov na šotorišča brezdomcev. »Predsednik vidi umazanijo in bedo, zato želi mesto narediti lepše in varnejše,« je za Politico dejal neimenovan uradnik Bele hiše. Objavo na svojem družbenem omrežju Truth Social, v katerem je pozval, da se morajo brezdomci »TAKOJ« izseliti, je opremil s štirimi fotografijami, ki so bile očitno posnete iz predsednikove kolone vozil.

Profimedia

Kraljevi blišč

Njegova neomajna samozavest ob vsej notranji praznini je skoraj vredna občudovanja. Ali pa je prvo posledica drugega. Te dni je razglasil, da ima naravni nagon za prenavljanje, in oznanil, da bo enako storil s prestolnico države. »Ne le, da ustavljamo kriminal; očistili bomo smeti, grafite, umazanijo, popravili razbite marmorne plošče in vse drugo, kar so storili, da bi mu škodovali. Obnovili ga bomo v bleščečo prestolnico, kakršne si vsi želijo. To bo nekaj zelo posebnega,« je napovedal. Med tiskovno konferenco si je vzel čas za hvaljenje svojih »nadgradenj« Bele hiše, brutalistične prenove Rožnega vrta, ki ga je tlakoval z marmornimi ploščami, da se visokim damam visoke pete ne bi ugrezale v travo. Pa z načrtom za 200 milijonov dolarjev vredno dvorano za sprejeme, skoraj dvakrat večjo od bivalne rezidence Bele hiše.

Obscena cena velikanskega projekta še posebej bode v oči v času, ko vlada denimo reže denar za raziskave o zdravljenju raka. Trump je obljubil, da bo za dvorano zbral zasebne prispevke, kar je seveda drugo ime za kupovanje naklonjenosti predsednika in njegovih uslug. »Če demokrati tega ne bodo izrabili za nabiranje političnih točk, potrebujejo Trumpov nasvet, kako vložiti zahtevo za bankrot,« je bila jasna Susan Glasser iz časnika The New Yorker.

Podobno navdušenje spremlja tudi preobrazbo Ovalne pisarne v »pozlačen rokokojski peklenski pejsaž«. Predsednik, ki je razbil vse zapovedi in norme ameriške politike, je simbol ameriške oblasti spremenil v moderno različico čaščenja zlatega teleta. Februarja se je začela parada pozlačenih vaz in kelihov na polici nad kaminom, kjer je desetletja kraljeval bršljan (tega so umaknili v rastlinjak; morda se je preglasno posmehoval novemu podnajemniku). Pozlata se kot nalezljiva okužba širi po stenah pisarne in izven nje. In ima skrito simboliko, ki jo Trump verjetno razume na podzavestni ravni. Kičast rokoko velja za slog kraljev, zato so se Američani po revoluciji preusmeril k neoklasicizmu, težkemu in resnemu slogu, ki je primerna metafora za to, kar si je Amerika želela biti: demokracija za ljudstvo, ne za kralja.

Trump ne skriva, da si želi kraljevske obravnave, pred slabim desetletjem je novinar Peter York njegovo estetiko označil za »diktatorski šik« in njegov newyorški penthouse primerjal z domovi nekdanjega libijskega samodržca Moamerja el Gadafija. Maureen Dowd iz New York Timesa pravi, da »skuša ljudsko hišo spremeniti v savdsko palačo, kar je simbolično zanj: našo demokracijo preoblikuje v avtokracijo.«