To je pokazala analiza podatkov Eurobarometra, ki jo je Inštitut za strateške rešitve (ISR) pripravil za strateški posvet Bistri, a ozkogledi. Posvet je ISR v sodelovanju z družbo Alpacem Cement izvedel 19. oktobra v ljubljanskem Centru Rog.

Raziskava Evropske komisije je leta 2024 preverjala tudi poznavanje znanstvenih dejstev. Slovenci so pravilno odgovorili v 64,8 odstotka primerov, povprečje EU pa je znašalo 60,9 odstotka. Da so znanstveniki inteligentni, meni 92,1 odstotka Slovencev, za ozkoglede pa jih šteje 47,4 odstotka, medtem ko evropsko povprečje znaša 27,6 odstotka. Slovenija je tako edina članica EU, v kateri ta ocena prevladuje.

Za nemoralne jih šteje 29,6 odstotka (povprečje EU 19,5 odstotka), kar je drugi najvišji delež v EU, za arogantne pa 34,4 odstotka (EU 30,3 odstotka). Nasprotno jih manj Slovencev opiše kot zanesljive (64,3 proti 70,8 odstotka EU) in poštene (56,7 proti 63,6 odstotka EU). Izobrazba na oceno o ozkoglednosti vpliva precej manj kot na vero v teorije zarote. Med najmanj izobraženimi znanstvenike za ozkoglede šteje 52,5 odstotka vprašanih, med najbolj izobraženimi pa 44,4 odstotka. Odnosa do znanstvenikov zato ni mogoče pojasniti zgolj s pomanjkanjem znanja.

»Institucija zaupanja ne more zahtevati in ga ne ustvari z bolje oblikovanim sporočilom. Da je vredna zaupanja, mora kazati s svojim ravnanjem,« je poudaril direktor ISR Tine Kračun. 

Zaupanje se začne med zaposlenimi 

Na omejitve pojasnjevanja s podatki je opozoril tudi dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cement. »Lahko pokažemo vse podatke, a če ljudje tem podatkom ne verjamejo, če ne zaupajo tistemu, ki jih je pripravil, potem ta transparentnost ne pomaga nič.«

Žiga Čibej

V Alpacemu so se krepitve zaupanja najprej lotili med zaposlenimi, ki večinoma prihajajo iz lokalnega okolja. »Če oni komunicirajo, da podjetju zaupajo, če se s sosedi pogovarjajo o tem, kako pri nas tečejo procesi, in če to povejo brez zadržkov, se tudi na ta način krepi prepričanje v širši skupnosti, da delamo stvari po najboljši vesti.«

Zaupanje mora po njegovih besedah temeljiti na dejanskem ravnanju podjetja. »Vsega ne moremo znati vsi. Potre bu jemo institucije, ki jim zaupamo, jih podpremo in naredimo verodostojne,« je dodal Vuk.