Ameriški predsednik Donald Trump je bil junija lani gost spletne pogovorne oddaje All-in, ki jo vodi četverica uspešnih tehnoloških vlagateljev, in je zavzeto razpravljal o veliki izgubi za državo, odhajanju tujih študentov, ko končajo študij v ZDA. »Vračajo se v Indijo, na Kitajsko ... žalostno je, ko izgubimo ljudi s Harvarda, MIT, z najboljših šol,« je zvenel presenetljivo razumno. Sredi predvolilne kampanje je na glas razmišljal o predlogu, da bi vsem tujim diplomantom po koncu študija na ameriških univerzah avtomatsko podelili »zeleno karto«, dovoljenje za stalno prebivanje in delo v Združenih državah.

Morda tudi zaradi okolja – trije od štirih podjetnikov v podkastu so priseljenci – je obžaloval, da se morajo ubadati s težavnimi postopki za pridobitev delovnih dovoljenj, še posebej, ker »nekateri postanejo milijarderji in zaposlujejo na tisoče ljudi«. Potem ko je znova prevzel vodenje države, obljube ne samo ni izpolnil, ampak se zdi odločen odganjati bistre mlade ljudi, ki želijo v ZDA nadaljevati svojo akademsko pot.

Trumpovo vladanje je resničnostni šov, kjer v ozadju Dinah Washington ves čas popeva Kakšno spremembo prinese en dan (le da se jim vremena ne jasnijo, ampak mračijo). Zato je leto dni neskončnost, natrpana z nenehnimi preobrati. Predvsem pa zaznamovana z ogorčenim kulturnim bojem, v katerem so univerze in znanost tarča magovcev, študentje pa postranska škoda.

Na ameriški desnici že desetletja iščejo načine, kako predrugačiti po njihovem liberalno, protizahodno visoko šolstvo v državi. Mnogo tovrstnih konservativcev je postalo del gibanja MAGA (angleška kratica gesla Naredimo Ameriko spet veliko), sedaj si znotraj nove vlade prizadevajo za spremembe. A ne postopne, v Trumpovih krogih so prepričani, da so univerze globoko prežete s progresivnimi idejami, zato majhni koraki niso dovolj, ampak mora zvezna vlada uveljaviti velik kulturni premik.

Hitro so pograbili priložnost, ki so jim jo ponudili obsežni študentski protesti zaradi ameriške podpore krvavemu izraelskemu maščevalnemu pohodu skozi Gazo. Kar se je pred poldrugim letom začelo s kongresnim zaslišanjem predsednikov treh univerz zaradi domnevnega antisemitizma v njihovih ustanovah, je sedaj preraslo v akademsko inkvizicijo pod vodstvom Bele hiše.

Predsednik Trump in njegovi zavezniki so svoje napade osredotočili predvsem na elitne univerze, za katere pravijo, da so braniki antisemitizma in ideološke indoktrinacije. Trdijo, da nekatere pri zaposlovanju in vpisu diskriminirajo konservativce, zlasti belce s tradicionalnimi pogledi na spol. Zamrznili so milijarde zveznih sredstev za njihove raziskave, visoki uradniki so skušali neposredno preprečiti vpis študentov iz tujine. Nekatere ustanove, kot Northwestern iz Illinoisa, pa Columbia in Univerza New Yorka, so se podredile diktatu iz Washingtona.

Profimedia

Na slednji so celo zadržali diplomo enega od študentskih slavnostnih govornikov, ker je dejal, da je »za to priložnost edino primerno priznanje grozodejstev, ki se trenutno dogajajo v Palestini.« Predsednica univerze Columbia Claire Shipman je diplomantom dejala, da »imajo naši mednarodni študentje enake pravice do svobode govora kot vsi drugi«, a so jo prekinili vzkliki negodovanja. Nekateri so jezno sežigali diplome, a so strogi ukrepi letos dodobra zatrli nekdanji protestniški zagon ameriške akademske mladine.

Upor Harvarda

Posebna zgodba je Harvard, najslovitejša med ameriško univerzitetno elito se ni podredila zahtevam iz Washingtona in je tako postala osrednja tarča napadov Bele hiše. Vlada grozi, da bo razdrla vse pogodbe z zveznimi oblastmi, rada bi ji odvzela davčni status neprofitne organizacije, na tnalu je že več kot devet milijard dolarjev, Trump bi jih del rad preusmeril v poklicne šole. Spor se zaostruje iz tedna v teden, vlada trdi, da so tamkajšnji profesorji pristranski, da okolje ni dovolj varno za judovske študente in da je »raznolikost« izgovor za sprejemanje »prebudniških« prosilcev za vpis. Trumpov napad na Harvard je tako silovit, da je sprožil ugibanja, ali so morda zavrnili prošnjo njegovega sina Barrona in je to razlog za jezo predsednika. A so v pisarni prve dame Melanie to zanikali.

Vodstvo univerze se na napade odziva s tožbami, več kot 2.600 štiriletnih fakultet po državi pa pozorno spremlja dogajanje, saj bi morebitna pravna zmaga Bele hiše pomenila, da lahko predsednik države univerzam vsili svojo politično agendo. Odločal bi, kaj lahko poučujejo, koga zaposlujejo, kakšni so vpisni pogoji in kako darežljive bodo oblasti, če bodo izpolnili zahteve. Razdeljevanje približno 60 milijard dolarjev zveznih raziskovalnih subvencij spreminjajo v uzde za krotenje uprav, da bodo storile, kar jim je naročeno.

Mnogi univerzitetni uradniki pravijo, da je takšen pristop grožnja akademski svobodi in napad na načelo o fakultetah kot gnezdiščih za nove ideje, saj podpirajo eksperimentiranje in novosti. Poleg tega je bilo privabljanje visokokakovostnih študentov z vsega sveta več kot stoletje eden največjih virov akademske, gospodarske in znanstvene moči države. Ti plačujejo visoke šolnine, ki so pomemben del dohodkov za mnoge visokošolske ustanove. Ukaz veleposlaništvom, naj začasno ustavijo izdajanje vizumov za študente iz tujine, je tako novo poglavje v tej sagi.

Po trditvah zunanjega ministrstva bodo najprej prenovili postopek preverjanja kandidatov za študij v ZDA, vanj naj bi vključili tudi pregledovanje objav na družbenih omrežjih, da prosilci ne bodo »varnostno tveganje«. Zunanji minister Marco Rubio je v zadnjih mesecih večkrat naznanjal preklice študentskih vizumov, celo odvzeme dovoljenj za stalno prebivališče (»zelene karte«), glavni razlog za tovrstne ukrepe je bilo izražanje ogorčenja nad izraelskim ravnanjem v Gazi.

Profimedia

Medtem ko Bela hiša trdi, da priprtje ščiti državljanske pravice in svobodo govora, ji kritiki odgovarjajo, da ju v resnici skuša zatreti. Uvajanje »ideoloških norm« pa razumejo kot napad na temelje ameriškega izobraževalnega sistema. Največ pozornosti je zbudil primer Mahmuda Halila, diplomanta newyorške univerze Columbia, ki je lani na univerzi vodil odločne proteste v podporo Palestincem. Od marca je priprt v zbirnem centru agencije za priseljevanje in carinski nadzor (ICE), minister Rubio mu je odvzel dovoljenje za stalno bivanje v ZDA, kljub temu da je poročen z ameriško državljanko, aprila pa se jima je rodil sin (prvič ga je lahko videl šele mesec dni po rojstvu).

Čeprav ga niso obtožili kaznivega dejanja, ga želi vlada izgnati, ker naj bi »spodkopal interese ameriške zunanje politike«. Podobno v nebo vpijoča je bila aretacija Rümeyse Öztürk, turške državljanke, ki je na univerzi Tufts opravljala doktorat s prestižno štipendijo programa Fulbright. Ameriške oblastnike je zmotil članek v šolskem glasilu, v katerem je skupaj z drugimi avtorji izrazila zahtevo, naj univerza prizna, da smo v Palestini priča genocidu, in neha podpirati podjetja, povezana z Izraelom. Konec marca jo je obstopilo šest policistov v civilu in odpeljalo v zbirni center.

Izgon ribičev

Na Öztürkovo je spomnil profesor s Filozofske Fakultete Donald Reindel, ko se je na družbenem omrežju Facebook odzval na vabilo ameriškega veleposlaništva v Ljubljani slovenskim študentom in predavateljem, naj se prijavijo v Fulbrightov program. »Fulbrightovi štipendisti se v sedanjem režimu v ZDA soočajo s srhljivimi omejitvami svojih državljanskih svoboščin,« je opozoril.

»Zakaj bi se kdorkoli pri zdravi pameti prijavil, ko ... nadarjene mednarodne študente bodisi izključujejo iz teh programov, izganjajo ali, še huje, zapirajo, ker so izrazili svoje mnenje o genocidu v Gazi, ki ga financira Amerika?« se je z njim strinjala Tea Durmic. Veleposlaništvo je tedne spodbujalo prijave v program, a so sredi prejšnjega tedna povezave na prijavno spletno mesto pripeljale do obvestila, da imajo »tehnične težave«.

Veliko več kot tehnične težave ima več kot 4.700 mednarodnih študentov, ki so jim v zadnjih tednih brez predhodnega obvestila ali pojasnila preklicali dovoljenja za študij v ZDA. Zdi se, da je njihov skupni imenovalec policijska obravnava, za večino le ob banalnih prestopkih, kot so mladoletniško uživanje alkohola, prometni prekrški ali celo prekomerni ribolov. Mnogo jih prihaja iz Indije in Kitajske (iz teh držav je več kot polovica mednarodnih študentov na ameriških univerzah), za katere je Trump lani še obžaloval, da jih izgubljajo.

Na sodiščih poteka več postopkov proti vladnim ukrepom, a tudi morebitne zmage za študente in obnovitev izdajanja vizumov na veleposlaništvih ne bo hitro popravilo slabega vtisa. Že sedaj se je opazno ohladilo zanimanje za akademske odhode v ZDA. »Tudi če bi hitro razveljavili vse (sporne) odločitve, bi nad nami še vedno visel temen oblak, ker smo ustvarili negotovost, ali so ZDA res najboljše mesto za izvrstne talente,« na posledice opozarja Constantine Yannelis, ameriški profesor ekonomije na Univerzi Cambridge v Veliki Britaniji.

Profimedia

Na spletni strani FindAPhD, ki študentom pomaga iskati primerne doktorske programe, so aprila zaznali za 40 odstotkov manj poizvedovanj kot leto poprej, zanimanje študentov iz Evrope se je prepolovilo. Kar se sicer ujema s trumpističnim motom »Najprej Amerika«. Podpredsednik J. D. Vance je v intervjuju za konservativno televizijsko mrežo Fox News dejal, da so mednarodni študenti »slabi za ameriške sanje mnogih otrok, ki želijo iti na ugledno univerzo, a ne morejo, ker je njihovo mesto zasedel tuji študent«. Tudi Trump je novinarjem povedal, da ima Harvard preveč tujih študentov, »ker imamo Američane, ki želijo iti tja«.

Študije ministrstva za izobraževanje tega ne potrjujejo. Ne samo, da mednarodni študenti ne izrivajo ameriških, saj je na univerzah (če izvzamemo najbolj elitne) dovolj prostih mest, njihova navzočnost naj bi celo spodbujala večje število domačih diplomantov v naravoslovnih in tehničnih vedah. Te so namreč bolj zanimive za tujce, zato vodstva univerz več vlagajo v njihove izboljšave, kar koristi tudi ameriškim študentom. A takšne analize so samo še razlog več za Trumpa, da uresniči dolgoletna prizadevanja konservativnega političnega pola o ukinitvi ministrstva za izobraževanje.

Aktivist in pedagog Jesse Hagopian iz Seattla meni, da je ideološki cilj teh prizadevanj »od znotraj iztrebiti sistem, opustiti skrb za najbolj marginalizirane študente, privatizirati izobraževanje in ga prodati najvišjemu ponudniku«. Sodišče je za zdaj sicer razveljavilo Trumpov ukaz ministrici Lindi McMahon, naj začne postopek zapiranja, in zahtevalo vrnitev več kot 1.300 odpuščenih uradnikov. A vse to samo poudarja raven razumevanja pomena visokega šolstva v sedanji vladi.

Trans alarm

Ne pomagajo opozorila ekonomistov, da bi izguba mednarodnih študentov vplivala ne le na šole, ki so odvisne od njihovih šolnin, temveč tudi na lokalna in državna gospodarstva. Več kot 1,1 milijona študentov iz tujine je samo v šolskem letu 2023-2024 v ameriško gospodarstvo prispevalo skoraj 44 milijard dolarjev. »Ne plačujejo le šolnin, ampak tudi najemnine, odhajajo v restavracije, potujejo po ZDA,« ugotavlja Nicholas Barr, profesor na univerzi London School of Economics. To se še posebej odraža v zveznih državah z velikim številom univerz, skupaj podpirajo 378.000 ameriških delovnih mest.

Hkrati so zelo podjetni, približno vsako četrto zagonsko podjetje, ki je sedaj vredno milijardo ali več dolarjev, je ustanovil nekdo, ki je v državo prišel kot mednarodni študent. »Najpametnejši ljudje na svetu se prostovoljno preselijo v Združene države. Mnogi od njih ostanejo, ustanovijo podjetja, počnejo vse te stvari, ki si jih želimo. Vse pa se začne s študentskimi vizumi. Če jim jih odrečete, bodo šli drugam,« je prepričan Kevin Carey, podpredsednik za izobraževanje in delo v mnenjski ustanovi New America.

Na dolgoročne posledice za gospodarstvo opozarja tudi profesor Yannelis: »Veliko ameriških podjetnikov prihaja iz tujine in mnogi med njimi so svojo kariero začeli kot študenti v ZDA.« Ob tem celo napoveduje, da bi izdaten upad tujih študentov prizadel ne samo lokalna gospodarstva, pač pa ponudbo samih univerz, saj bi te ob nižjih prihodkih verjetno omejile število učnih programov in finančno pomoč domačinom.

Profimedia

Ravno nasprotno od skrbi Vancea in Trumpa. Podobno umno je ravnanje tudi na višji ravni akademsko-raziskovalne sfere, čeprav je ameriška znanstvena premoč zgrajena z možganskimi gostujočimi delavci. Raziskovalci s sedežem v ZDA so doslej pobrali krepko polovico vseh akademskih Nobelovih nagrad, a jih je bila več kot tretjina rojenih v tujini, podobno je pri patentih. Po oceni mnenjske organizacije Inštituta Paulson je leta 2022 skoraj dve tretjini vrhunskih raziskovalcev umetne inteligence v ZDA prihajalo iz tujine.

Bela hiša je v spopadu z univerzami in s svojimi grobimi varčevalnimi ukrepi v nekaj mesecih ustavila na tisoče subvencij in raziskovalce prikrajšala za milijarde dolarjev. Sedaj prihaja še »veliki, čudoviti zakon« – tako se uradno imenuje tlačenka zakonskega osnutka, v katero so strpali večino Trumpovih predvolilnih obljub, saj je za sprejemanje predlogov o proračunski porabi v senatu dovolj navadna večina in se tako izognejo obstrukciji – s katerim naj bi vodilnim ustanovam za financiranje raziskav prepolovili sredstva. Nacionalnemu inštitutu za zdravje (NIH), največjemu vlagatelju v biomedicinske raziskave na svetu, grozi skoraj 40-odstotni rez.

Nacionalna znanstvena fundacija (NSF), še en velik zvezni financer raziskav, bi lahko izgubila dobro polovico denarja. Po oceni časnika The Economist bi lahko brez dela ostalo kar 80.000 raziskovalcev. Michael Kratsios, znanstveni svetovalec predsednika Trumpa, je sredi maja to utemeljil z besedami, da znanost »potrebuje pretres, ker je postala neučinkovita in sklerotična, njeni izvajalci pa so ujeti v skupinsko razmišljanje, zlasti o raznolikosti, enakosti in vključenosti (DEI)«. Kako se kulturni boj odvija v znanstveni sferi, lepo kaže odločanje, katerim raziskavam odvzeti denar.

Uradniki gibanja MAGA so postali alergični na besede, kot sta »trans« in »enakopravnost«, zaradi njih so padale študije, ki si na primer prizadevajo oceniti dejavnike tveganja za raka glede na raso ali razširjenost spolno prenosljivih bolezni glede na spol. To so domneve strokovnjakov s Harvarda, ko so iskali razloge za ukinjene subvencije. »Ena od študij je bila namenjena raziskavam sluha v notranjem ušesu in delovanju nevrotransmiterjev (živčnih prenašalcev). Povsem možno je, da je za ukinitev kriva beseda nevrotransmiter, saj vsebuje trans,« ugotavlja dr. Jeremy Faust, zdravnik in predavatelj na medicinski fakulteti univerze.

Profimedia

Zdi se, da so z računalniki – morda celo s pomočjo umetne inteligence – sejali raziskave, ne da bi zares pogledali, s čim se ukvarjajo in kakšne bodo posledice, če jim odvzamejo denar. Čez noč so bili ustavljeni projekti o vsem, od Alzheimerjeve bolezni do kvantne fizike. Univerza Cornell je prejela 75 odredb o prekinitvi raziskav novih materialov, superprevodnikov, robotike in satelitov, ki jih je sofinanciralo ministrstvo za obrambo. Posebnega gnusa so deležni raziskovalci javnega zdravja in klimatologi, saj v svetu MAGA preproščine in spletne kurje fizike veljajo za paničarje, nagnjene k pretirani skrbi in omejevanju ameriških svoboščin. Nenadoma državni uradniki odločajo, katera področja raziskovanj so zaželena in katera prepovedana.

Sesekana znanost

Ne gre samo za akademsko cepljenje dlake, škoda bo obsežna in hitro opazna. Surovo rezanje proračuna Nacionalne uprave za oceane in atmosfero pomeni slabše vremenske napovedi, zaradi česar bodo kmetje težje vedeli, kdaj saditi, lokalne oblasti se bodo težje pripravile na naravne nesreče. Okleščen Center za nadzor in preprečevanje bolezni bo težje nadzoroval in nato omejeval izbruhe bolezni. Dolgoročno je lahko še usodnejši beg možganov, včasih velika prednost ZDA, saj so se vanje stekali najboljši umi. Sedaj iz njih odhajajo celo domači: v letošnjih prvih treh mesecih je za tretjino več ameriških znanstvenikov kot lani zaprosilo za službe v tujini, število prošenj iz tujine je manjše za četrtino.

Ameriški samozaton ponuja priložnost za tiste, ki se bodo znali podvizati. Kanadske univerze so napovedale, da bodo z več deset milijoni dolarjev skušale privabiti nezadovoljne Američane. Evropska komisija s 500 milijonov evrov vrednim paketom ustvarja »evropski magnet« za znanstvenike. Univerza v Helsinkih na Američane cilja prek družbenih omrežij in jim obljublja »svobodo mišljenja«. Podobno je Peking podvojil prizadevanja, da bi na Kitajskem rojene znanstvenike privabil nazaj domov, tudi z visokimi plačami.

A v tej igri ni razlogov za veselje. Zaradi umika največjega podpornika javnih raziskav na planetu bomo kot celota na slabšem vsi. Če se bodo uresničile napovedi o izginotju več deset milijard dolarjev iz (ameriške) znanosti, se bo mnogo nadarjenih raziskovalcev odločilo za drugačne kariere. Na koncu bo zaradi ideoloških vojščakov prikrajšan ves svet.