Nihče ni nič kriv. Zdravniki pravijo, da za razmere v zdravstvu niso krivi oni. Res je tako, krive so vse oblasti v zadnjih dvajsetih letih, ki so pomagale ustvariti to anarhijo. Politike sicer zdaj prekaša Fides – pravijo, da sploh ne gre več za stavko zdravnikov, ampak za demokracijo. Še oblast nima toliko domišljije kot Fides!
Ima pa oblast veliko dilem. Npr. davčna reforma bo, davčne reforme ne bo …! Oboje je bilo izrečeno v času te oblasti. Nazadnje pa je premier R. Golob v parlamentu na pobudo J. Prednika iz SD, torej iz koalicije, izjavil, da se od davčne reforme ni nikoli odstopilo, je pa k njej treba preudarno pristopiti. Z zadnjim se lahko domala vsi strinjamo. Torej nekaj bo, čeprav premier tudi kaj izrečenega pozabi ...
Pogosto se »obsoja« zasebne lastnike klinik, ambulant … Zakaj neki? Saj jim država, oblast to omogoča. In da v času stavke zdravnikov v javnem zdravstvu bolje služijo zasebniki? Logično. A kdo jim to omogoča?
A brez nje naj ne bi bilo niti pokojninske reforme, s katero se menda ukvarjajo na več koncih. Minister za delo L. Mesec čaka na ministra za finance K. Boštjančiča, da najdeta skupno rešitev. Ekonomisti in analitiki pa napovedujejo, najbrž »natolcujejo«, saj vlada dela »resno«, da kaj več od lepotnih popravkov oblast ne bo zmogla. A nekaj mora narediti, saj že odobrenih evropskih sredstvih za okrevanje in odpornost brez pokojninske reforme Slovenija ne bo dobila.
Marjan Papež, prvi človek pokojninskega zavoda, pogosto opozarja: ne podrite sistema, po katerem ima tisti, ki vloži več, tudi višjo pokojnino, sicer bomo imeli precej težav, saj bo zanimanje za skrb za starost zvodenela. A vse se začne pri plačah. Slovenija mora zvišati najnižje plače, razbremeniti plače visokih obremenitev.
Trenutno gremo ravno v nasprotno smer, obremenitve se višajo, zanimanja za obdavčitev premoženja ali česa drugega pa ni. Evropska komisija ocenjuje slovenski pokojninski sistem za »visoko tvegan«. Staramo se, vedno več je upokojencev, denarja pa vedno manj, in če hočemo črpati določena sredstva iz Bruslja, bo pokojninsko reformo treba izpeljati.
Možnosti? Bo treba delati malo dlje, da bi imeli nekoliko manj upokojencev? Znižati pokojnine? Zvišati prispevke? Višja produktivnost, kar pomeni – da mora povprečno vsak delati malo več in dlje, je že dolgo neuresničena potreba in cilj. Vlada zatrjuje, da bo delovna doba ostala 40 let. A ker se začne delati vedno pozneje, bo dvignila upokojitveno starost s 65 na 67 let? Spodbujala bo, da se dela čim dlje. Morda bo celo povečala čas, ko je mogoče poleg plače dobivati 20 oz. 40 odstotkov pokojnine.
Zelo spodbudno! Kako pa bo dosegla, da se bodo upokojili tisti, ki delodajalcu niso več potrebni in ne dohajajo napredka in dinamike? V javnem sektorju je takšnih kar precej, in če se nočejo upokojiti, jih nihče ne more spraviti v pokoj ali pa zelo težko.
Napoved je, da naj bi namesto za 24 let pokojnino izračunavali na podlagi celotne delovne dobe, kar bi seveda pokojnino znižalo, saj ima večina na začetku nižjo plačo. A vlada obljublja, da bo pet najslabših let odštela … Bodo dvignili prispevek za pokojnine? Zdaj od plače odbijejo 15,5 odstotka in še delodajalcu 8,85 odstotka. Po novem bi delodajalec plačal več, delavec manj, povprečno vsak nekaj manj kot 13 odstotkov. In če bodo delodajalci, socialni partnerji proti? Menda ima (ena) vlada podpis sporazuma z njimi izpred šestih let in se bodo naslonili na tisti dogovor?
Spodbujati varčevanje za starost! ? A o tem vlada razmišlja? Na prihranke je skoraj nič obresti, na depozite okoli tri odstotke. Na varčevanje za starost bi bil potreben bolj vabljiv odstotek – Slovenci imamo v bankah dobrih 26 milijard evrov!? Zakaj vlada ne izkoristi tega?
Še bolj mečka z davčno reformo. Zdaj je največ namigov, da bodo dodatno obdavčili prazna stanovanja. V Ljubljani jih je menda okoli trinajst tisoč. Deset odstotkov lastnikov ima v lasti 37 odstotkov vrednosti nepremičnin (Mladina). Od nepremičnin zberemo 0,6 odstotka BDP, trikrat manj davkov, kot je povprečje OECD. Imamo pa krepke davke na plače.
Ministrstvo za solidarno prihodnost S. Maljevca zatrjuje, da stanovanja ne smejo biti naložbe. To že so! Marsikdo pravi – pokojnina bo nizka, torej imam rezervo, stanovanje, ki ga oddajam. Snovalci pokojninske reforme bi se tudi ob tem morali zamisliti, če seveda to razumejo in zmorejo.
A kot je mogoče razumeti, ima že vsaka koalicijska stranka svoje, ločeno mnenje. V Svobodi so dokaj dvoumni, SD je za obdavčitev premoženja, a prvo stanovanje naj ne bi bilo obdavčeno. V Levici razmišljajo tudi o tem, da se določi neobdavčena kvadratura na osebo.
Zelo megleno se vlada loteva tudi problemov v zdravstvu, predvsem ureditve razmerja med javnim in zasebnim zdravstvom. Pogosto se »obsoja« zasebne lastnike klinik, ambulant … Zakaj neki? Saj jim država, oblast to omogoča. In da v času stavke zdravnikov v javnem zdravstvu bolje služijo zasebniki? Logično. A kdo jim to omogoča?
Ob vsem tem pa se celotna politika ukvarja že kar precej časa z nerazumnim nakupom »sodne« stavbe na Litijski in z nakupom računalnikov, oboje so oblastniki nabavili tako nekako po domače, ker pač proti koncu leta ostaja nekaj denarja – pa ga na hitro porabimo, četudi ni čisto jasno za kaj. Upajmo, da je samo to, da niso zadaj hujše »lumparije«. Na koncu koncev pa so to naši milijoni, ki smo jih morali mi pridelati, zaslužiti, da jih oni lahko zapravljajo!