A zmagala je tudi koalicija, zatrjuje R. Golob! Število glasov za levo sredino je višje. Mogoče, a razpršeno in hitro se politiki na levi začnejo med sabo postrani gledati. Zmagala je tudi Levica, čeprav so njeni kandidati ostali pred vrati Evropskega parlamenta, a trdijo, da so dobili referendume. Prvi človek SD M. Han bo moral pokazati več odločnosti, v dobro pa mu je že zdaj treba šteti, da se na volilni večer ni nič sprenevedal, kot se je R. Golob, ko je priznal, da je na evropskih volitvah koalicija izgubila. Odločno pa je v TV Odmevih M. Nemec (SD) skritiziral R. Goloba. Dovolj ima!
In kaj zdaj? L. Mesec, minister Levice, je pred volitvam in po njih izjavil, da bo za morebitno povezovanje najprej govoril s stranko Vesna. Ko je I. Bergant v Odmevih o tem povprašal izvoljenega evropskega poslanca V. Prebiliča, se mu je skorajda zaletelo, hitro je preusmeril pogovor drugam, na POP TV pa je čez kakšen dan omilil izraz, omenil možnost kakšnega koalicijskega povezovanja ali novo osebo na vrhu povezave … Tudi piratom namigi o združevanju očitno (še) ne dišijo, ob omembi morebitne povezave se je tudi sekretar Piratske stranke Jasmin Feratović domala namrdnil.
Morda se bo antijanšizem med politiki krepil, a med volivci? Med volivci antijanša efekt bledi, in če premier Golob in koalicija ne bodo prestopili od obljub k realizaciji, bo povsem zbledel.
Skratka, s povezovanjem na levi ne bo prav veliko, morda se lahko Levica najde z Zelenimi Slovenije, ki so na evropskih volitvah prav tako potegnili kratko. Njihov prvak na evropski listi K. Grošelj se zdi, da nad tem doslej ni pokazal velikega navdušenja, M. Šetinc Pašek pa smo že opazili v družbi z L. Mescem. Zanimivo je, da je stranka Nič od tega V. Tomić dobila skorajda toliko glasov kot Zeleni Slovenije. In »pobrali« so jih verjetno največ Levici.
M. Tonin, prvi človek NS,I se je rešil, premagal je L. Novak in napovedal, da bo predsednik stranke tudi po jesenskem kongresu, L. Novak pa razočaranja ni mogla skriti, in to je bilo tako močno, da se bo morda celo odrekla politiki. Zmagovalci seveda niso skrivali veselja ob izvolitvi, tudi M. Šarec je rekel, da je vesel, a se je zdel prav nesrečen, ko je izjavil, da ne bo več minister in bomo tako zdaj lahko mirno spali. Če to ni izjava nesrečnika … Zanimivo je, da si je Zala Tomašič (SDS), najmlajša izvoljena poslanka v Evropski parlament pridobila celo naklonjenost koga od levo usmerjenih politikov in volivcev, čeprav je najbrž volili niso.
Vsi poslanci so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi, torej smo poleg stranke obkrožili še njih. Največ glasov so prejeli R. Tomc (SDS), I. Joveva (Svoboda), V. Prebilič (Vesna). In na četrtem mestu P. Gregorčič (SLS), a je stranka zbrala premalo glasov, da bi postal poslanec. Tudi Z. Stevanović je dobil več glasov kot kateri od izvoljenih poslancev, a tudi Resnica ni zbrala dovolj glasov.
Morda je bila tokratna predvolilna kampanja vendarle bolj vsebinska kot marsikatera prej, lahko smo slišali različna mnenja o istih stvareh. Številni mediji in družbena omrežja so naredili svoje, koristni so bili, saj smo kandidate bolje spoznali kot kadarkoli prej. Mnenja so se kresala, najbolj pogosto so kandidati različno razmišljali o odnosu do palestinsko- izraelskega spopada in o slovenskem priznanju Palestine, o ukrajinsko ruski vojni in pomoči Ukrajini in seveda o referendumskih vprašanjih, o evtanaziji in uporabi konoplje. To je povsem razumljivo in temu težko rečemo razkol, razdvojenost, ampak pluralizem. In po dolgem času se kandidati niso neprestano prepirali o preteklosti.
Tudi antijanšizem tokrat ni bil glavna tema, čeprav nekateri zatrjujejo, da se bo krepil. Lahko bo v prihodnje še vedno tema, če t. i. leva politična stran ne bo imela močnejših orodij, s katerimi bo želela prepričevati volivce in bo pač poskušala igrati na to noto … Morda se bo antijanšizem med politiki krepil, a med volivci? Med volivci antijanša efekt bledi, in če premier Golob in koalicija ne bodo prestopili od obljub k realizaciji, bo povsem zbledel. To potrjujejo tudi štirje izvoljeni evropski poslanci SDS.
Pokazalo se je, da nekateri stari vzorci volivcem niso več zanimivi, prihajajo novi politiki, drugačna retorika. Ob vseh teh lahko pričakujemo še stranko A. Logarja, ki bo očitno bil boj s SLS in P. Gregorčičem. Oba čaka veliko dela. SLS bi najbrž morala razmisliti o tem, da bi na čelo stranke postavila Gregorčiča in bi bila precej bolj uspešna kot je, M. Balažic je čisto simpatičen fant, a precej neopazen.
In če je Gregorčič nekakšen produkt J. Janše, je vsaj navzven preveč samozavesten, da bi se komurkoli podredil. Kako pa je z Logarjem? Če ga ne bi videli na barometru priljubljenosti, bi lahko v teh predvolilnih tednih kar pozabili nanj. Potuhnil se je …, kar je gotovo logično, nesmiselno bi se bilo vpletati, če ne kandidirate.
A kako se bo obdržal? Kaj si bo »izmislil« jeseni? Če nič, bo morda še nekaj časa ostal nekje na barometru popularnosti, a prav dolgo ne več. Nekateri trdijo, da mora Janša Logarja dobesedno vreči iz stranke, da bo lahko uspešen s svojo stranko. Nisem prepričana. Bolj verjetno je, da mora Logar sam s svojim ožjim krogom Janši in javnosti povedati, da hoče drugačno politiko, da se z določenimi stvarmi v SDS ne strinja … Zavržen? Ne, sam mora stran. In do parlamentarnih volitev se bo najbrž konkurenca še povečala. Dobro za državljane, slabše za politike.