tank, želva, lopa Svet24.si

Foto: Ukrajinci zajeli nenavadno rusko »želvo«

906923_138-naplavinepasjirep1 Svet24.si

Naplavine zasule tlakovan prehod čez Pasji rep

vrocina2 Necenzurirano

Saharski pesek in vročinski valovi. Mi pa se ...

luka doncic pf Reporter.si

Dončić, Golob in starleta: popisujemo ozadje ...

televizija navijac Ekipa24.si

Jezni slovenski navijač se je po prejetem zadetku...

poroka-na-prvi-pogled, irena, andrej Njena.si

Preslišana tragedija v eksperimentu Poroka na ...

sesko Ekipa24.si

Benjaminu Šešku smo pokazali posnetek njegove ...

Slovenija

Janša in Golob dobivata konkurenco, ki čaka in preži na njune napake (KOMENTAR)

Deli na:
Janša in Golob dobivata konkurenco, ki čaka in preži na njune napake (KOMENTAR)

Janez Janša in Robert Golob - Foto: Sašo Radej, Sašo Švigelj

Tokratne volitve medijsko potekajo pravzaprav še bolj odmevno kot zadnje parlamentarne; kandidati nas bombardirajo z vseh strani. Večinoma je bilo tako, da smo »spoznali« predvsem tiste, ki so bili nosilci list, druge pa smo zasledili na seznamih strank, njihovih spletnih straneh, predvsem pa na terenu ali šele na glasovnicah.

Zdaj pa se je medijska krajina neizmerno razmahnila: televizije, časniki, revije, radii, podkasti, povsod »izskoči« kakšen kandidat. Za volivce je to dobro, saj imamo tako vendarle širši izbor. Nekateri so najbrž res kar vnaprej odločeni, koga bodo volili, kdo pa se morda le bolj zamisli, ko ga npr. z vsebino, s prepričljivostjo preseneti kakšen manj znan kandidat. Vseeno – imajo vsi enake možnosti, da se predstavijo? Letos več kot kdaj prej.

Nekaj kandidatov me je posebej presenetilo, najprej Violeta Tomić, da ji je sploh uspelo zbrati tisoč podpisov za kandidaturo. Četudi se ne strinjate z njeno dokaj skrajno levo politično usmeritvijo, ji je treba priznati pogum in sposobnost, da se ne pusti potisniti ob rob.

Janez Janša in Robert Golob z Gregorčičem in Prebiličem dobivata konkurenco, ki za zdaj čaka in preži na njune napake – na rezervni klopi.

Pred leti je razmišljala, da starejša je igralka, manj možnosti ima dobiti gledališko vlogo, in glej ga zlomka, v zabavni monokomediji Hotel Babilon je sama odigrala enajst vlog! Kmetico, fatalno žensko, starčka, zapeljivca ... Letos je ustanovila stranko Nič od tega, glasovnica se konča prav z njeno listo, kar daje volitvam predznak paradoksalnosti in kaj lahko se zgodi, da bo dobila kar precej glasov.

Desna sredina je dobila novo kadrovsko priložnost

Dr. Klemen Grošelj, do nedavnega evropski poslanec Svobode, zdaj pa Zelenih Slovenije, se v soočenjih »uči« pokazati svoje znanje, široko razgledanost, predvsem na področjih geopolitike, svetovne varnosti … Praviloma je eden od številnih kandidatov, ki veliko ve, a manjka mu kanček populizma, kar pri volivcih, žal, vzbudi kar veliko pozornosti.

Če pozabim, da je bil dr. Peter Gregorčič predsednik programskega sveta RTV, ko so brezglavo skušali postaviti to ustanovo na glavo (zdajšnje vodstvo pa izgublja preveč časa, da ga postavi nazaj »na staro«, namesto da bi šlo naprej), kar preseneča z jasnim in odločnim razmišljanjem o vsebinskih vprašanjih, če ideologijo odmislimo. Desna sredina je očitno dobila novo kadrovsko priložnost.

Leva sredina dobiva novega junaka

Po medijskih objavah in tudi drugih bolj skritih komentarjih tudi leva sredina dobiva novega junaka – Vladimirja Prebiliča, ki je po javnomnenjskih raziskavah eden redkih, ki ga med kandidati zunajparlamentarnih strank uvršajo med izvoljene. Že na predsedniških volitvah se je izkazal, zdaj pa tudi kar precej prednjači s svojimi odločnimi in zmernimi stališči.

Tako Janez Janša in Robert Golob z Gregorčičem in Prebiličem dobivata konkurenco, ki za zdaj čaka in preži na njune napake – na rezervni klopi. Anže Logar se bo moral zelo potruditi, da se ne bo izgubil med njima.

Šarec na listi zato, da jo izpolni

Med vsemi kandidati pa je najbrž Marjan Šarec eden redkih, ki se zdi, da je na listi zato, da jo izpolni. Najbrž podobno tudi Luka Mesec na listi Levice. Šarec je rekel – v Svobodi vemo, kam kdo sodi. In po vseh njegovih odgovorih tudi ni povsem jasno, ali so ga prisilili, da kandidira ali pa le malo potisnili na listo. Kot ga je za razumeti, ima nalogo pomagati zbrati čim več glasov za Svobodo.

Bil je zanimiv sodelavec na RTV, njegovih takšnih in drugačnih sposobnosti nihče ni znal dobro izkoristiti, politike se je najbrž dolgo učil na različnih odrih, ko je imitiral politike, npr. J. Drnovška prav imenitno. Kolikor sem ujela njegove izjave in razprave, se nič kaj ne veseli postati evropski poslanec.

Goloba »prisilili«, da začne izpolnjevati obljube

Roberta Goloba sicer ni na nobeni listi, a določene odmevne ukrepe je prihranil očitno prav za predvolilni čas: plačni sistem bo urejen junija, tudi zdravstvo bo stresel z novo zakonodajo in naredil ločnico med javnim in zasebnim, kar so koalicijske stranke tako in tako napovedale v koalicijski pogodbi.

Zdajšnji predlog naj bi onemogočil določenim zdravnikom v javnem sektorju dopoldne delati tudi zato, da si v redni službi organizirajo popoldansko delo pri zasebnikih. Lahko pa bi po novem dodatno delali v javnem sektorju, če »doma« nimajo čakalnih vrst.

Foto: Primož Lavre - Ljerka Bizilj

Veseli me, da se je končno oglasil dr. Erik Brecelj in povedal, da se v glavnem strinja z Golobovim predlogom. Opozicija in nekateri zdravniki sicer protestirajo, češ da bo to slabo za bolnike.

Očitno je bilo koristno, da so/smo mediji, javnost in še kdo Goloba dovolj kritizirali, spodbujali, torej »prisilili«, da začne izpolnjevati obljube. In da je mera polna, je zdaj obljubil še več vpisnih mest na medicino, tudi na Primorskem.

Vsekakor bo sprva hudo razburjenje, kakršnokoli spremembo bo predlagal, vse skupaj bo videti kot razpad sistema, a če je Golob izbral dobro pot, bo do volitev najbrž res marsikaj uredil. Ljubljanska avtobusna postaja, na primer, Golobu ne bo prinesla drugega mandata, lahko pa mu ga prinese bolje urejen zdravstveni sistem. In napovedal je tudi nekaj kozmetičnih popravkov davčne reforme.

Tanja Fajon kot advokat Palestine in Hamasa

Nisem pa prepričana, da koalicija pridobiva toliko točk, kot misli, da jih, s hitenjem priznavanja Palestine. Tanja Fajon je tako »zagnana«, kot da je advokat Palestine in Hamasa. Da, Palestino je treba priznati, treba pa bi bilo počakati, da to stori več evropskih držav, kot jih je zdaj priznanje napovedalo.

Morda bi si lahko kar »prisvojili« priznanje, ki je bilo že sprejeto v prejšnji skupni državi, ko je Jugoslavija pred razpadom priznala Palestino. Izrael je Slovenijo priznal leta 1992, Palestina kmalu za tem. In če nas oblast na referendumih želi spraševati vse mogoče, bi nas najbrž lahko še o tem, kaj mislimo o takojšnjem priznanju Palestine.