Premierja Goloba so poslanci napadali, češ da se skriva pred preiskovalnimi in nadzornimi komisijami, ko gre za vmešavanje oblasti v delo policije in pri drugih stvareh. Golob je priznal, da je bilo pri nakupu na Litijski kaj narobe, a naj najprej delo končajo pristojni organi, ki preiskujejo morebitne nepravilnosti ...
Golob se je v državnem zboru branil tako, da je napadal, češ vse se premika, vi pa nas »zmerjate« zaradi računalnikov in sodne stavbe na Litijski! Pogovarjajmo se o uspešnih zgodbah, o tem, zakaj je naše gospodarstvo tako uspešno! Cela Evropa nam zavida gospodarsko rast, nizko stopnjo brezposelnosti in nizko inflacijo, jim je zabrusil. Če to drži, je res dobro in naj se o tem še več govori, a tudi o morebitnih stranpoteh in »lumparijah« naj se ne molči.
Tudi za premierja bi bilo koristno, da neha razglašati »ukinitev« dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za prvi uspešen ukrep vlade, ker je vlada zavarovalnicam onemogočila dvig zavarovanja, smo mi vsi skupaj privarčevali 120 milijonov evrov, je spet razlagal. Ob tem seveda Golob ni povedal, da jim je razliko, torej izgubo, morala vlada plačati iz proračuna. Ali nismo namesto prostovoljnega zavarovanja dobili obvezno zavarovanje?
Katero od strank po letu 1990 in že kakšno leto prej je zagotovo soustanavljala prejšnja tajna služba ali prejšnji socialistični politiki in so jo pomagali tudi sofinancirati.
Morda mi bo kdo očital slepoto, a v tem res ne vidim nobenega uspeha vlade. Sicer pa je že tudi kar običajna retorika med vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič popestrila tudi zadnjo sejo. J. Godec zna provocirati, in to prav rada počne, Klakočar Zupančič pa potem kikirika, se petelini in daje opomine. Včasih se opazovalec počuti, kot bi spremljal mačke in miši iz risank Tom in Jerry.
Jeseni bo parlament vendarle nekoliko drugačen. Evropske volitve prinašajo nekaj sprememb ne le v parlament, tudi v vlado. Kakšen bo državni zbor brez gromovnika Branka Grimsa (SDS)? Kdo se bo namesto njega tako srborito razburjal nad ilegalno migracijo in vlado? Žan Mahnič?
Včasih smo imeli več poslancev, ki so tako ali drugače popestrili sicer dokaj suhoparne razprave, kdaj tudi čez rob, in s precej elementarno vsebino in pristopom. Zmago Jelinčič je imel številne predrzne razprave, Jelko Kacin je nekoč celo »mahnil« Iva Hvalico s časnikom po glavi. Hvalica je bil prav tako znan po dokaj sočnih razpravah, predvsem pa po zelo dolgih, daljših celo od štirih ur. Zaradi tega in podobnih »izživljanj« so potem poslanci sprejeli pravila igre, ki so vnesle red v dolžino razprav.
Z razpravami na robu in čez so bili znani še mnogi drugi poslanci, z njimi nista skoparil niti Marjan Poljšak niti Jožef Jerovšek. Mateja Kožuh Novak, sicer ginekologinja in dokaj resna poslanka, je s spiski in oznakami poslancev (koliko je na koga mogoče vplivati) bila bitke proti kajenju v prvi polovici devetdesetih let in vselej decembra, ob dnevu boja proti aidsu, na klopi poslancev položila kondome. Napredna ženska, večini pa je bilo nerodno. Mislim, da si je minister brez listnice v Janševi vladi J. P. Damjan v pisarno postavil kar biljardno mizo.
Tudi zdajšnji politiki niso kar tako. Premier Golob ima npr. Tino Gaber. U. Klakočar Zupančič je pela na radiu Robin in boksala z Dejanom Zavcem.
Tudi zdajšnji politiki niso kar tako. Premier Golob ima npr. Tino Gaber. U. Klakočar Zupančič je pela na radiu Robin in boksala z Dejanom Zavcem. In zunanja ministrica Tanja Fajon morda želi parirati predsednici republike N. Pirc Musar – in je naredila izpit za motor. Sicer je večina poslancev retorično povprečnih, ne izstopajo, nekateri se zelo redko oglašajo.
Ni rečeno, kaj je bolje – »afne guncat« v parlamentu, kot se je kdaj jezil prvi med še delegati dr. France Bučar, ali pa mirno in strokovno razpravljati. Evropska in tudi slovenska praksa kažeta, da je potrebna dobra kombinacija spretne, udarne retorike in poglobljene vsebine.
Na koncu koncev bi lahko rekli tudi to, da se samo, zdaj evropskemu poslancu Marjanu Šarcu lahko zgodi, da ga intervjuja ruski vohun v podobi novinarja! Kaj bo šele v Bruslju! Precej nenavadne, že kar šokantne stvari so se nekoč npr. dogajale Marjanu Podobniku (SLS). Pred dnevi sem zasledila polemiko med različnimi akterji (pa ja ne med M. Podobnikom in J. Janšo?) o tem, da je nekdanja socialistična tajna služba soustanavljala SLS oz. prvotno kmečko stranko.
Ljerka Bizilj
Po letu 1990 se je predsednik takratne LDS J. Drnovšek pogovarjal o koaliciji z vsemi, z levimi in desnimi. SLS je bila konservativna, zmerna desna stranka, ki se je ukvarjala predvsem z bojem proti t. i. udbomafiji, proti kraji družbene lastnine in imela kar precej uspeha na volitvah. Domala vse stranke, tudi desne (in SDS) so bile že v koaliciji z LDS, kar je bilo za tisti čas dokaj normalno (danes seveda bogokletno). Podobnik je vodil SLS in bil podpredsednik Drnovškove vlade.
Na taboru SLS leta 1999 je v Vižmarjah na zahtevo policije moral nastopiti v neprebojnem jopiču, kar v zadnjih dneh spet beremo. Kdo pa naj bi ga ogrožal? »Udbomafijci«? Tisti, ki so lastninili (ali kradli) družbeno lastnino? Da ga niso policisti provocirali?
Katero od strank po letu 1990 in že kakšno leto prej je zagotovo soustanavljala prejšnja tajna služba ali prejšnji socialistični politiki in so jo pomagali tudi sofinancirati. SLS pa je bila zmerna desna stranka, v katero so se nekdanji pripadniki Udbe radi vključevali. Prav ti so me poučili, da večina ni bila nikoli v zvezi komunistov, da so tako laže zbirali informacije o t. i. protisocialističnih, protirežimskih silah. Drugi so skriti v novih strankah. Kako so uporabili svoje znanje?
