Napačna komunikacija? Najbrž je bila ob teh obljubah večina prebivalstva prepričana, da je izvolila genija, ki bo nekaj naredil hitreje kot so drugi. In zdaj se že dolgo izmika in obljublja – bomo, a potrebujemo čas. In se čudi, da marsikdo z vlado ni zadovoljen.
To so mu jasno povedali tudi volivci, ko jih je agencija Ninamedia, ki jo je angažiral vladni urad za komuniciranje, najela za ugotavljanje vladne in Golobove priljubljenosti (Delo). Še bolj kot neizpolnjevanje predvolilnih obljub po mnenju anketirancev škodi Golobu njegova partnerka T. Gaber!? Tudi predsednica republike N. Pirc Musar ni zaznala kakšnih večjih uspehov vlade v dobrih dveh letih … Ampak bodimo optimisti …
Je pa kar težko, če pogledamo nekatere gospodarske kazalce. Pravi šok je na primer konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki je že doslej precej zaostajala za evropsko povprečnostjo, zdaj pa je še za štiri mesta nazadovala na lestvici konkurenčnosti v primerjavi z lani. Gre za lestvico švicarskega inštituta IMD, sodelovalo je 67 držav in v letopis so vključili prek 250 kazalnikov. Slovenija se je uvrstila na 46. mesto.
Še bolj kot neizpolnjevanje predvolilnih obljub po mnenju anketirancev škodi Golobu njegova partnerka T. Gaber!?
Po pandemiji je slovensko gospodarsko hitro okrevalo, v zadnjih dveh letih pa izgubilo pridobljeno prednost. S stališča konkurenčnosti je najslabše ocenjena vladna učinkovitost. Poslovna učinkovitost je letos nižja kar za deset mest, smo na ravni leta 2008. Ampak to so očitno manj pomembne stvari za slovensko politiko. Zanjo je najpomembnejše, kdo bo koga.
Da bi iskali rešitve, kako povečati produktivnost in dodano vrednost na zaposlenega? Kako povečati učinkovitost javnih storitev in jih digitalno preobraziti? Davčno razbremeniti plače? Tudi slovensko šolstvo ne spodbuja ustvarjalnosti – smo še vedno pri učenju »na pamet«? To niso slovenske prioritete. Vsaj naših politikov ne.
Poplave smo imeli, majhni smo … Kako pa so potem najbolj konkurenčne države Singapur, Danska, Švica? Morda nas bo z brcanjem spodbudila k ukrepanju Evropska komisija, ki nam pošilja resna opozorila.
Ob očitkih opozicije, da se s plačnim sistemom in še čim vlada nikamor ne premakne, je premier Golob ošvrknil sindikate; razumeti je bilo, da dogovarjanje na vse pretege zavirajo, izsiljujejo parcialne ugodnosti, namesto da bi skupaj z vlado iskali rešitve? Kdaj pa je bilo drugače?
A vendarle na dnevni red prihaja poleg kozmetičnih popravkov davčne politike tudi pokojninska reforma. Delali bomo še vedno 40 let, upokojevali pa se bomo kakšno leto pozneje, če ne bomo imeli dovolj delovne dobe. Vlada išče predvsem dodatna sredstva za pokojnine, prispevkov tako naj ne bi plačevali le od plač, marveč tudi od premoženja. To se zdi pametna rešitev, a samo predstavljamo si lahko, kakšen kraval bo povzročila.
V matični domovini se najbrž sploh ne zavedamo, kaj pomeni ohranjati jezik in kulturo v državi, kjer si kot Slovenec težko enakopraven.
Sicer pa je v teh dneh poleg nogometa, kolesarjenja, odbojke, skratka športa vse v znamenju praznovanja dneva državnosti. Maša za domovino je že bila v ljubljanski stolnici, letos dokaj spravna, udeležila se je je celo predsednica republike N. Pirc Musar. Spodobno in pohvalno. In lepo je prisotne nagovoril tudi predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, da ljubezen v svetu krutih odnosov ni sladko čustvo, temveč zvestoba in sposobnost, da zdržijo na poti, ki so se ji zavezali v dobro drugih. Ob tem je pozval, naj ljubijo vse, tudi tiste, ki so jim nasprotni.
Dan državnosti so počastili tudi nekdanji poslanci, povezani v Društvo poslancev 90, kamor je včlanjenih 280 nekdanjih poslancev in tudi kakšen zdajšnji poslanec. Tokrat so slavili skupaj s koroškimi Slovenci v Tinjah, katoliškem izobraževalnem središču, ki domala vso svojo dejavnost namenja ohranjanju slovenstva, jezika, kulture in seveda vere. Kako ti Slovenci v Avstriji pojejo slovensko, kako ponosni znajo biti! Seveda ne vsi, saj potožijo, da jih je vedno manj.
V matični domovini se najbrž sploh ne zavedamo, kaj pomeni ohranjati jezik in kulturo v državi, kjer si kot Slovenec težko enakopraven. Slovesnost v Tinjah je obogatil parlamentarni Dixie Band, ki so ga poslanci ustanovili leta 2008. Ne vem, če ima kateri parlament svoj bend, ki je imel prek 120 dobrodelnih koncertov in izdal štiri zgoščenke. Mislim, da je in je bil nekdanji poslanec Rudi Moge vselej srce tega banda in še nekaj članov takratne LDS. Včasih sta z njimi zapeli še Jerca Mrzel in Eva Irg iz povsem nasprotnih političnih taborov.
Ljerka Bizilj
Tako politično raznoliko je tudi celotno Društvo 90, v katerem so predstavniki domala vseh nekdanjih in sedanjih političnih strank, tako levih kot desnih. In brez pripomb, povsem soglasno so na primer letos izvolili vodstvo za naslednjih pet let, ki ga spet sestavljajo Marjan Podobnik (včasih SLS), Alenka Jeraj (SDS), Silva Črnugelj (SD) …
Da delujejo povezovalno, ima zasluge tudi predsednik Podobnik. Delo v društvu je prostovoljno, bivši poslanci pa se ukvarjajo tudi s povsem aktualnimi temami – zdravstvo, volitve, ustanovitev pokrajin in skušajo s svojimi izkušnjami obogatiti sedanje poslance (kolikor jih sploh kaj zanima ob metanju polen drug pred drugega).
Ena od skupnih ugotovitev njihovega zadnjega občnega zbora, ki je bil tokrat na avstrijskem Koroškem, je bila, da niso zadovoljni z uspešnostjo vlade. In znajo biti kritični tudi do svojega preteklega dela … Vsekakor pa je treba pohvaliti slovenske nogometaše – ni važno, kam se uvrščajo, dobro in srčno igrajo.
