A pri Anžetu Logarju je bilo vendarle drugače. V prvem krogu je imel večjo prednost, saj je dosegel skoraj 34 odstotkov glasov, računal je lahko še na volivce Janeza Ciglerja Kralja, ki je v prvem krogu prepričal dobre štiri odstotke volivcev, dosegel pa je kar dvanajst odstotkov več. Drugega kroga volitev se niso bolj množično udeležili le volivci Nataše Pirc Musar, ampak tudi Logarjevi. Pravzaprav je bila največja volilna udeležba v volilnih okrajih, kjer desnica dosega najboljše rezultate. Najvišja je bila v volilnem okraju Škofja Loka 2, kjer se je drugega kroga udeležilo skoraj štiri odstotke več volivcev kot prvega; Logar je tam prejel skoraj 64 odstotkov glasov.
Po trenutno preštetih glasovnicah je Nataša Pirc Musar prejela 478.399 glasov, Anže Logar pa 409.761. Če seštejemo glasove NPM, Milana Brgleza in Miha Kordiša v prvem krogu, je v drugem krogu dobila še okoli 85 tisoč dodatnih glasov. Če pa seštejemo glasove Logarja in Ciglerja Kralja, pa je v drugem krogu dodatno prepričal še skoraj 76 tisoč volivcev; med njimi so skoraj zagotovo tudi volivci, ki so v prvem krogu volili Vladimirja Prebiliča (in še kakšnega drugega kandidata), seveda pa sta oba pridobila tudi volivce, ki se prvega kroga niso udeležili.
Vsekakor so volivci Janši dali vedeti, da si želijo zmerno desnosredinsko politiko, ne pa njegovega primitivizma in skrajno desnega populizma. Logar je veliko glasov dobil predvsem zaradi tega, ker se je v kampanji stalno distanciral od najbolj sporne in trde politike SDS.
Logarju je tudi uspelo preseči volilni uspeh Barbare Brezigar tudi iz drugega kroga leta 2002, ko je prejela 43,48 odstotka glasov. Toda še bolj pomembno je to, da je dosegel bistveno boljši rezultat kot SDS Janeza Janša na državnozborskih volitvah aprila letos. Čeprav je bila takrat več kot 70-odstotna volilna udeležba, je SDS dosegla 23,48 odstotka oziroma malo manj kot 280 tisoč glasov, medtem ko je Logar pri okoli 50 odstotni volilni udeležbi že v prvem krogu prepričal 296 tisoč volivcev, v drugem pa okoli 410 tisoč (številka bo najbrž po preštetju vseh glasovnic še višja). Dosegel je več odstotkov in več glasov kot na parlamentarnih volitvah vsa desnica skupaj (SDS, NSI, Povežimo Slovenijo, Naša dežela).
»Danes smo na začetku nekaj velikega,« je Logar izjavil po razglasitvi volilnih izidov v medijskem središču Državne volilne komisije na Gospodarskem razstavišču. Je napovedal prevzem SDS ali ustanovitev svoje stranke, se mnogi sprašujejo. Dejstvo je, da njegov rezultat dokazuje, da bi bila SDS z Logarjem na čelu bolj uspešna kot z Janšo. Ta se po (izgubljenem) drugem krogu ni pokazal v Logarjevem volilnem štabu, kot je to storil po prvem krogu, ko je bil njegov »neodvisni« kandidat zmagovalec. Še več, s tem, ko se je tam pojavil in skupaj z njim brskal po telefonu, mu je naredil le medvedjo uslugo. Fotografija, ki jo je takrat posnel Reporterjev fotograf Primož Lavre, je nato zaokrožila po drugih slovenskih medijih, objavile so jo tudi televizije.
Vsekakor so volivci Janši dali vedeti, da si želijo zmerno desnosredinsko politiko, ne pa njegovega primitivizma in skrajno desnega populizma. Logar je veliko glasov dobil predvsem zaradi tega, ker se je v kampanji stalno distanciral od najbolj sporne in trde politike SDS. Morda bo zaradi tega zdaj Logar padel v njegovo nemilost, saj je Janša v svoji skoraj 30-letni vladavini SDS spremenil v svoje zasebno podjetje, ki ga ne bo prepustil nikomur drugemu. Vsekakor pa si je Logar z daleč najboljšim rezultatom katerega koli desnega (desnosredinskega) politika kupil vozovnico za Evropski parlament čez leto in pol: če ga Janša ne bo uvrstil na čelo liste, lahko sam ustanovi svojo listo in si z njo prislužil sedež evropskega poslanca.
Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, kaj pomeni predsedniška zmaga Nataše Pirc Musar za levo politično opcijo in za sedanjo vladajočo koalicijo, saj je znano, da v prvem krogu ni bila njihova izbira, pravzaprav so se jo zelo vidno otepali.
Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, kaj pomeni predsedniška zmaga Nataše Pirc Musar za levo politično opcijo in za sedanjo vladajočo koalicijo, saj je znano, da v prvem krogu ni bila njihova izbira, pravzaprav so se jo zelo vidno otepali. Njen glavni podpornik Milan Kučan z njeno izvolitvijo sporoča premierju Robertu Golobu, da pri vladanju ne bo več imel prostih rok. NPM ne bo tiho in ga bo glasno kritizirala, če ji kaj ne bo všeč. Tega sta se najbrž zavedala tako Robert Golob kot Tanja Fajon, zato je v prvem krogu nista podprla, v drugem pa sta bolj pozivala na glasovanje proti kandidatu SDS, v volilni štab NPM pa sta poslala le svoje odposlance.
Kadar je več egov na kupu, to ni koristilo nobeni politični opciji, še najmanj pa levi. Spomnimo se, kako se je končala vlada Marjana Šarca leta 2020 in kakšen je bil epilog Kučanovega inštaliranja Zorana Jankovića v državno politiko osem let prej. V obeh primerih je na koncu vlado sestavil Janša, nazadnje je zdržala celo do konca mandata. Seveda se lahko zgodba ponovi, če predsednik vlade in predsednica države ne bosta »na isti valovni dolžini«. Tega pa se lahko veseli le Janša in čaka, da »trupla priplavajo po vodi«, nato pa se (po volitvah) sam spet vrne na oblast.