Kaj bo počel odhajajoči slovenski predsednik Borut Pahor, ki se mu mandat izteče 23. decembra, ni znano. Eno leto bo lahko imel pisarno bivšega predsednika in za ta čas prejemal 80 odstotkov predsedniške plače. Potem pa se bo, star 60 let, znašel na trgu delovne sile. Drugače od Walese se ne more vrniti v kakšno ladjedelnico, čeprav je v svoji prvi predsedniški kampanji dokazal, da zna tudi dobro opravljati fizično delo: bil je cestni delavec, frizer, kuhar, gradbeni delavec, kmet, delal je v mlekarni in podobno.
A obvlada še marsikaj drugega, vsa dosedanja leta je preživel v politiki, bil je predsednik stranke, državnega zbora, evropski poslanec, predsednik vlade, nazadnje predsednik republike. Zato je po svoje presenečenje, da še ni dobil nobene ponudbe za delo v kakšni gospodarski družbi ali mednarodni organizaciji.
Prepričan sem, da bo Pahor zlahka izvoljen za evropskega poslanca, če se bo čez leto in pol podal na evropske volitve.
Celo v stranki SD je završalo, ko je v intervjuju za Siol zgolj omenil, da bo po koncu svojega mandata odmrznil svoje članstvo, zato se bo s predsednico Tanjo Fajon pogovoril o tem, ali naj ostane njihov član, vsekakor ne namerava biti zelo aktiven. Človeka s toliko izkušenj in mednarodnih zvez se nekateri v stranki branijo, čeprav so tudi takšni, ki so nanj ponosni, četudi se z njim pogosto ne strinjajo.
Verjamem, da bi bili Pahorjevi nasprotniki v SD še bolj nervozni, če bi šel po poti nekdanjega poljskega predsednika Walese in ustanovil svoj inštitut, nato pa še stranko. Z njo bi namreč najbolj škodoval prav njim, ki jih je dolga leta vodil, popeljal do zgodovinske zmage in nato spet do poraza na volitvah. Komaj leto za tem pa je spet vstal iz pepela in se zavihtel na predsedniško mesto. Pahor se namreč po vsakem padcu takoj pobere, in čeprav je s kakšno potezo ljudi razjezil, je vedno zasedal prvo ali drugo mesto na javnomnenjski lestvici najbolj priljubljenih politikov.
Prepričan sem, da bo zlahka izvoljen za evropskega poslanca, če se bo čez leto in pol podal na evropske volitve. Tam je že bil in okolje dobro pozna, tudi ne bi bil edini nekdanji predsednik v Evropskem parlamentu, denimo prvi predsednik Litve Vytautas Landsbergis je bil kar nekaj mandatov evropski poslanec. Zato je za Fajonovo najbolje, da čim prej prepriča premierja Roberta Goloba, da za Pahorja najde primerno funkcijo v mednarodni politiki. Za Slovenijo bi lahko storil veliko koristnega, pa še nikomur se ne bi bilo treba bati njegove vrnitve v domačo politiko.
