Potem ko mu nameščenci Janševe vlade niso več hoteli podaljšati mandata na čelu družbe, je vstopil v politiko, prevzel stranko in z njo premočno zmagal na volitvah. Težko je verjeti, da bo prav njegova vlada postala rabelj Muzeja slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila Janševa vlada.
Resda so bili ob tem strokovni pomisleki, saj to področje že vseskozi zelo dobro krije Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki ga je po izteku mandata prejšnje direktorice Kaje Širok prevzel Jože Dežman, znan po vodenju komisije za odkrivanje povojnih pobojev. Toda nova ministrica za kulture Asta Vrečko se je ukinjanja muzeja lotila podobno nestrokovno, brez javne strokovne razprave, o tem se ni posvetovala niti z obema direktorjema muzejev, ki naj bi ju združila.
Revanšizem ministrice in njene državne sekretarke ogroža usodo novega zakona o RTVS, o katerem se bomo odločali na referendumu.
Še bolj sporen kot sama združitev obeh muzejev pa je način njunega združevanja. Če bi muzej slovenske osamosvojitve pripojili k Muzeju novejše zgodovine, bi direktor Jože Dežman ostal na njegovem vrhu. Tako pa naj bi z združitvijo nastal nov zavod in na njegovo čelo bi imenovali novega direktorja, Dežman bi se tako moral predčasno posloviti, preden bi se mu iztekel redni mandat.
Verjeti je, da je za vsem skupaj maščevalna prejšnja direktorica Kaja Širok, ki je lahko redno dokončala kar nekaj mandatov, v sedanji vladi pa je postala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo. Ta njen nerazumni revanšizem se dogaja prav v času referendumske kampanje o zakonu o RTVS, na katerem se bomo volivci odločali o drugačni sestavi vodenja tega javnega zavoda, in bi se prav tako predčasno iztekel mandat sedanjemu vodstvu.
Mnogi zdaj dogajanje povezujejo z revanšizmom Levice, čeprav gre za dve povsem različni zadevi. Na javni RTV se dogaja upor novinarjev, ker se vodstvo z njimi ni sposobno ali noče dogovoriti, poleg tega so jo prevzeli politični nameščenci prejšnje vlade, ki uničujejo javni zavod, spremembe so zato nujno potrebne. V Muzeju novejše zgodovine pa ni upora kustosov, zadeve normalno delujejo naprej, zato tudi niso potrebne nobene spremembe. Revanšizem ministrice in njene državne sekretarke tako ogroža usodo novega zakona o RTV, o katerem se bomo odločali na referendumu.