Pogovarjali smo se v torek, takrat nam je razkril, da se pogovarjajo o sodelovanju s SD, stranko Skupnost in Stranko generacij. Vztraja, da bo tudi sam nastopil na državnozborskih volitvah bodisi v Kočevju bodisi v Ljubljani.

Spregovoril je tudi o svojem razhodu z Vesno, v čem sta si podobna z Anžetom Logarjem in zakaj ne sodeluje s Karlom Erjavcem. Odgovoril je, da ni prostozidar, sodeluje pa z rotarijanci. Prepričan je, da kot nekdanji župan Kočevja nima »okostnjaka«, ki bi pred volitvami »padel iz omare«.

Javnomnenjske ankete vaši stranki Prerod ne kažejo preboja. Vam je kaj žal, da ste se podali v državno politiko? Nekateri menijo, da ni nujno, da boste sploh nastopili na volitvah in da boste raje ostali v Evropskem parlamentu.

V politiki imam nekaj izkušenj. Verjamem, da je konec takrat, ko se začne štetje glasov, vse ostalo pa so špekulacije in ugibanja. Osebno verjamem, da se prava tekma šele začenja. Na zadnji javnomnenjski raziskavi smo bili četrti, skupaj z NSI, kar ni tako slabo glede na to, da smo se šele pred mesecem in pol oblikovali kot stranka.

Sam ne razmišljam o umiku, da bi kam pobegnil ali se skril. Če smo se dogovorili in odločili, bomo tudi vztrajali. Menim, da Slovenija potrebuje svežino. Politika, ki jo gledamo, ni perspektivna, predvsem pa ni strateška. In tukaj moramo zapolniti vrzel in ponuditi alternativo.

Boste nastopili v Kočevju?

O tem se še usklajujemo, kje je smiselno uporabiti moj kapital. Želel bi si, da v Kočevju, pogovarjamo pa se tudi o tem, da bi nemara tekmoval v Ljubljani. V politiki mora vsak kandidat prinesti čim več glasov.

Primož Lavre

Število volivcev je v Kočevju manjše kot v Ljubljani, zato tečejo pogovori o tem, kako bi zajeli čim širši bazen in skušali prepričati čim več ljudi, da nam namenijo svoj glas.

Kaj pa drugi vaši kandidati? V svoji ekipi ste zbrali precej že uveljavljenih ali pa nekdanjih politikov, kot so nekdanji minister za zdravje v Janševi vladi Janez Poklukar, nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj, nekdanji direktor DVK Dušan Vučko, nekdanji predsednik državnega sveta Mitja Bervar ... Bodo vsi kandidirali na volitvah?

Da, vsi se podajamo na volitve. Seveda se še usklajujemo, kje bo kdo kandidiral, v katerem volilnem okraju uživa največjo podporo. Želimo ponuditi izbiro, alternativo, zlasti na levi sredini, kjer menimo, da je prostora veliko.

Predvsem bi bil čas, da volivke in volivci ne gredo ponovno na antivolitve, temveč izberejo ZA. Z drugimi besedami: ni treba glasovati ZA nekoga samo zato, da drugi ne bo uspel. Polarizacija in omejenost izbire, ki jo (pre)številni izpostavljajo, zavira razvoj demokracije in zmanjšuje svobodo izbire.

Naredili bomo vse, da bomo ponudili kvalitetne rešitve za boljše upravljanje države, predstavili ljudi, ki to zmorejo, in predvsem jasno zastopali temeljne vrednote, ki jih manjka v slovenski politiki: transparentnost, samoomejevanje, spoštljivost, poštenost in domoljubje. Seveda pa nam je cilj po volitvah oblikovanje levosredinske vlade.

Do volitev so dobri trije meseci. Kako boste prepričali volivce, da ste alternativa sedanjim vladnim strankam? Lahko na kratko naštejete tri ključne točke?

Naštel bi jih pet, če smem.

Izvolite.

Najpomembnejša točka je koncept strateške države. Menimo, da manjka vizija glede razvoja Slovenije. Manjkajo tudi vrednote vodenja. Vprašanje integritete in boja proti korupciji je popolnoma zvodenelo v slovenski politiki. Soglašam s kolegom prof. dr. Mirom Cerarjem, s katerim večkrat kramljava, da je nemogoče voditi in ne uživati zaupanja, saj je to prvi pogoj, da ljudje sledijo. Zaupanje pa si posameznik ustvari izključno z integriteto.

Kaj to pomeni? Da govoriš, kar misliš, in da delaš, kar govoriš. Zaradi tega tudi niso bile reforme izpeljane do konca. Zagovarjam koncept »ploščate vlade«, ki mora delovati kot ekipa in ne kot zbir ločenih fevdov, ki med seboj ne komunicirajo ali si celo nagajajo.

Tako delovanje lahko bistveno hitreje, uspešneje in predvsem racionalneje rešuje (pre)številne izzive, s katerimi se srečuje Slovenija. Nujno je zmanjšanje ministrstev, dvig operativnosti vlade in prenos odgovornosti na regije.

Strateška država bo vrnila predvidljivost, premišljenost, umirjenost in razumljivost v upravljanje Slovenije, kar nam očitajo tako potencialni investitorji, gospodarstvo, javni sistemi in tudi ljudje. S strateško državo bo manj politike vsak dan in več preudarnih rešitev, ki manjkajo.

Primož Lavre

Koncept strateške države je mogoče udejanjiti z decentralizacijo in regionalizacijo. Če hoče vlada strateško razmišljati, se ne more ukvarjati z nekim ovinkom v »občini Spodnji Kašelj« in pa kolesarsko stezo v »občini Blatni Dol«, ker potem izgublja vizijo in fokus.

Zato mora pristojnosti, denar in vse ostalo prenesti na regije, te pa morajo imeti možnosti in avtonomijo, da odločajo same. S tem bi lahko omogočili hitrejše upravljanje prostora. Zdaj traja deset let za občinski prostorski načrt in tri leta za gradbeno dovoljenje, zaradi česar smo popolnoma nekonkurenčni.

Vse te stvari in številne druge je nujno prepustiti regijam in s tem ljudem, da soodločajo, prevzemajo odgovornosti in udejanjijo evropsko načelo subsidiarnosti, ki omogoča sprejemanje odločitev najbližje ljudem, ki se jih te odločitve tudi najbolj dotaknejo.

Naslednji steber so javni sistemi, ki so dobesedno v entropiji. Sam zelo dobro poznam razmere v šolstvu, kjer ta trenutek manjka približno pet tisoč učiteljev, a vsakodnevno sistem zapuščajo mnogi.

Vpis na pedagoško fakulteto je eden najslabših v njeni zgodovini, denimo na študij nemščine sta se vpisala le dva študenta. Pogovarjamo se, da bomo družba znanja, znotraj pa nam razpada sistem izobraževanja. Učitelji zapuščajo poklic, ker nimajo več podpore in avtoritete za svoje delo, raje gredo delat v Spar in Lidl.

Podobno je tudi v zdravstvu. Razprava o zdravstveni reformi se je dotikala zgolj ločitve med javnim in zasebnim, ne pa tudi vodenja zavodov ter nagrajevanja zaslužnih in sankcij za neopravljeno delo. Nismo opravili razprave o vlogi ZZZS v celotnem sistemu javnega zdravstva, kako narediti javno zdravstvo učinkovitejše tudi z ukrepi ZZZS. Javni sistemi potrebujejo več reda, stabilnosti in predvidljivosti.

Kaj pa gospodarstvo?

Najprej bi morali gospodarstvu končno zagotoviti predvidljivost, razumne davčne obremenitve, stabilne pogoje na trgu dela, odpravljati administrativne ovire pri pridobivanju raznih dovoljenj (kot so gradbena dovoljenja). Pogrešam odkrit odnos med odločevalci in gospodarstvom, ki ne sme izhajati iz zavisti in kriminalizacije uspeha. Veliko se pogovarjam z Gospodarsko zbornico Slovenije.

Gospodarstvo potrebuje mir, da lahko normalno deluje, tega pa danes ni. Denimo, božičnica. Vsi smo za to, da jo ljudje dobijo, a vendarle se je treba o teh stvareh pogovarjati, skozi enakovreden in enakopraven socialni dialog med vsemi, politiko, gospodarstvom in sindikati. Predvsem pa začeti pogovore ob pravem času, da se lahko podjetja pripravijo in da nismo priča nepotrebnim sporom v javnosti.

Sam sem tudi mnenja, da ni prav gospodarstvu očitati, da ni pripravljeno nagrajevati zaposlene, saj imamo veliko podjetij, ki to delajo že vrsto let in se še kako zavedajo, da je največji kapital vsakega podjetja zadovoljen delavec. Tako pa se daje občutek, da so podjetniki negativci. Brez dvoma niso vsi super, a kolektivno obsojanje nikakor ni na mestu!

Bi razbremenili delo?

Bi. Mislim, da moramo nujno razbremeniti delo, in sicer na račun premoženja, ne zgolj nepremičnin, ki bi ga morali bolje obdavčiti. Z razvojno kapico bi razbremenili srednji sloj, ki je statistično dokazljivo prekomerno dohodkovno obremenjen.

Gre za razne strokovnjake in ostali kader, ki so danes izrazito obremenjeni in predstavljajo osnovo za dvig dodane vrednosti v gospodarstvu ter so temelj slovenske demokracije.

Vsi ugotavljamo, da je skrajni čas za gospodarski preboj, ki bo ustvaril dovolj za vzdrževanje življenjskega standarda, ki ga živimo in bi ga radi živeli tudi v prihodnje.Davčni izpad bi lahko nadomestili z blago obliko obremenitve premoženja, denimo z 0,15 odstotka …

Bi obdavčili vse nepremičnine, ne le od druge naprej?

Prvo nepremičnino oz. tisto, ki je dom, ni prav obremeniti z visokimi davki, je pa treba obdavčiti vse premoženje, ne le nepremičnine, saj bi bilo nepošteno, da bi kaznovali tiste, ki vlagajo v nepremičnine, vsi ostali, ki imajo delnice, depozite in druge oblike premoženja, pa ne bi bili obdavčeni. OECD je jasno povedala, da je Republika Slovenija ena najmanj obremenjenih držav, ko gre za premoženjski davek, zato tukaj vidim veliko rezervo.

Na ta način bi lahko razbremenili delo. Odhod ljudi, ki predstavljajo srednji sloj, je največja nevarnost za gospodarstvo, saj ti ustvarjajo dodano vrednost.

In to v času, ko je pred nami izziv, kako naš evropski gospodarsko-socialni model prilagoditi izzivom 21. stoletja. Se pravi novim tehnologijam in s tem povezanim oblikam dela in delovnih razmerij, demografskim izzivom in kako nasploh zagotoviti gospodarsko konkurenčnost in socialno državo hkrati.

In na koncu še varnost. Histerijo, ki se je zgodila v Evropi in prelila tudi v Slovenijo, je treba ustaviti. Poleti smo v Haagu obljubili 12 milijard evrov v naslednjih petih letih, ki jih bomo namenili za varnost oziroma za obrambo.

Primož Lavre

Najprej moramo urediti javne sisteme in zagotoviti odločanje navzdol, varnost je šele na zadnjem mestu. Če se boste spomnili napada na Pearl Harbour 7. decembra 1941, so bile takrat ZDA praktično brez vojske, na koncu vojne pa so izšle kot zmagovalka in svetovna velesila.

To pa zaradi tega, ker so imeli zelo močno in zelo stabilno gospodarstvo. Tukaj se zmaguje vojna: le močno gospodarstvo zagotavlja premoščanje izgub in konkurenčnost na bojišču.

Stranka Prerod ni sodelovala v referendumski kampanji za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Niste hoteli biti med poraženci? Ste pričakovali poraz?

Pričakoval sem poraz. V kampanji nismo sodelovali, ker takrat še nismo imeli potrditve ministrstva za notranje zadeve, da smo registrirana stranka. Poleg tega smo v poglobljenem pogovoru znotraj stranke zaznali, da tudi med nami obstojijo različni pogledi na ta zakon.

Vsi se strinjamo s samo idejo o tem, da vsakdo sam odloča o koncu svojega življenja, ko pa pride do izvedbe, imamo težavo. Vsaj pri meni je bil izziv, ali lahko uveljavljanje moje pravice pomeni, da mora breme za to prevzeti nekdo drug, v tem primeru zdravniki.

Tudi tisti, ki se s tem ne strinjajo. Tukaj je bil zakon precej nejasen, premalo je bilo prostora za stroko, ki bi pri tem morala sodelovati, hkrati je bil izbran tudi zelo neprimeren trenutek za referendum. Želim si, da bi kot družba znali pokazati zrelost in se o tem res občutljivem vprašanju poenotili ali pa se vsaj izognili nepotrebni politizaciji.

Pred poldrugim letom so volivci podprli pobudo o evtanaziji. Zakaj so si premislili? Je bila to nezaupnica Golobovi vladi?

Bila je nezaupnica zakonu, ne pa tudi aktualni vladi. Težko rečem, ali lahko gremo tako daleč. Jasno je, kdo je ta zakon pripravljal. To je bila zainteresirana civilna družba okoli prof. Pleterskega, ampak vlada se je vendarle jasno opredelila zanj in ga posvojila, zato se težko od tega distancira, češ da s tem nima nič.

Verjetno pa je tudi del ljudi, ki so šli na referendum, glasoval proti vladi. Gotovo je del razloga tudi v neuspešni mobilizaciji levosredinskega volilnega telesa. In to je nauk tudi za prihajajoče volitve.

Ali referendumski rezultati kažejo, da smo bližje četrti vladi Janeza Janše kot drugi vladi Roberta Goloba?

Sam rezultat referenduma je težko tako interpretirati, glede na javnomnenjske ankete pa je videti, da gre desnici v tem delu boljše.

Mobilizira lahko več volivcev.

Definitivno. Predvsem pa so ti volivci disciplinirani in vedno volijo. Poleg tega se je desnica zelo konsolidirala in ponuja izbiro od mehkega do skrajnega konservativca. Tako bo lahko praktično zajela vse svoje volivce in jih pripeljala na volišča, ko bo pravi čas za to. Na drugi strani pa na levem delu tega ni zaznati.

Primož Lavre

Ko se gibljemo po terenu, opažamo veliko razočaranost nad to vlado, predvsem nad stilom vodenja vlade. Po moji oceni so se ti volivci preselili v bazen tako imenovanih neopredeljenih, številke kažejo, da jih je 25 ali celo 30 odstotkov, in čakajo, kaj se bo na levem spektru zgodilo. Zaradi tega je težko napovedati, kako uspešna bo leva stran.

Kristalno jasno pa je, da preprosti argument antijanšizma v smislu, mi smo tukaj, da ustavimo Janeza Janšo, tokrat ne bo prijel. O tem sem prepričan. Treba bo ponuditi nekaj več in prav je tako! Sam menim, da je Prerod znotraj leve sredine tista dodatna ponudba, ki jo bodo volivke in volivci prepoznali in tudi podprli.

Sta se s premierjem Golobom v zadnjem času kaj srečala? Spomnim se, da vas je pred pol leta prosil za podporo zakonu o dodatku k pokojninam za kulturnike.

To je bilo maja letos in od takrat ni bilo nobene komunikacije med nama, niti po telefonu ne. Resda so bili indici s strani njegovih ožjih sodelavcev, da bi bil čas, da se kaj pogovorimo, ampak do tega pogovora še ni prišlo. Ne zaradi tega, ker ga jaz ne bi želel, ampak ker nisem prejel vabila za tak pogovor. Če ga bom, vam zagotavljam, da se bom odzval, ker se mi zdi prav, da je tako.

Veste, politiki moramo biti toliko zreli, da se pogovarjamo tudi tedaj, ko nekomu zaradi takih ali drugačnih razlogov ni do tega. Ampak ker smo tu zaradi ljudi, si politik ne more in ne sme privoščiti nečimrnosti ali izključevanja drugih.

Vztrajate, da Goloba ne boste podprli za mandatarja, če bi KPK v postopkih zoper njega ugotovila nepravilnosti? Vse kaže, da se bo postopek zavlekel. Kako boste ravnali v tem primeru?

Govorim v svojem imenu, ker stranka še ni zavzela stališča. Če želimo spremeniti paradigmo vodenja, bo treba spremeniti način razmišljanja. Nezaslišano se mi zdi, da predsednik vlade toži KPK, mislim, da česa takega še nismo doživeli, da bi nekdo, ki predstavlja državo, tožil državno institucijo.

Tudi če bo Golob dobil zaupanje, menim, da bo težko izpeljal cel novi mandat, ker je izzivov mnogo. Težko bo vodil vlado, če bo imel nad glavo odločbo KPK, na katero bomo vsi čakali. V tujini je standard, da se nekdo, če pride v takšen položaj, umakne in pusti prostor, da pride do končne odločitve. Osebno si želim, da nas aktualni premier s svojim bremenom ne bi silil v odločitev, ki na koncu ne bo dobra ne zanj ne za Slovenijo.

Upam, da bo KPK sprejela odločitev kmalu in bo tudi tako, če ne drugega, razbremenila celoten politični prostor napetosti, ki sedaj hote ali ne obremenjujejo levo sredino.

Zelo velika je verjetnost, da po volitvah nobena stran ne bo imela večine oziroma bo ta zelo tesna. Pod katerimi pogoji bi vstopili v levosredinsko ali desnosredinsko vlado?

Ker smo se jasno opredelili v levo sredino, si tudi želimo levosredinsko vlado. Desnosredinska nas ta trenutek ne zanima in jo prepuščamo tistim, ki jo bodo sestavljali. Ali bomo na levi sredini lahko zbrali dovolj podpore, pa bomo videli na volitvah. Menim, da je možno narediti več, za to pa bodo potrebni pogovori. Mi se pogovarjamo s tremi strankami in pogovori so zanimivi …

S katerimi?

Pogovarjamo se s Skupnostjo, to je stranka županov, Stranko generacij in tudi s Socialnimi demokrati. Zavedamo se, da bo treba postrgati praktično vsak glas, če bomo hoteli biti uspešni. Zato bomo naredili vse, da bomo ljudi prepričali, da se na levem spektru znamo med seboj pogovarjati.

Je cilj pogovorov z omenjenimi tremi strankami skupna lista?

Trenutno pogovori tečejo predvsem o iskanju vsebinskih podobnosti in možnosti sodelovanja in nismo na točki, ko bi bili do te mere konkretizirani. V prihodnjih dneh bodo organi stranke Prerod opravili pogovor o možnih oblikah sodelovanja na levi sredini in to bodo naše smernice za prihodnje povezovanje.

Se z Anžetom Logarjem pogovarjata o možnosti, da bi skupaj vstopila v eno ali drugo koalicijo?

Za zdaj se nisva nič pogovarjala, tudi nimam nobenih stikov ta trenutek z njim. Osebno mislim, da je njegova preferenca verjetno sestavljanje bolj desnosredinske vlade. Težko rečem, kako bi se midva našla.

Ne vem, kakšen potencial in politični kapital imava, zato je danes pogovoro tem preuranjen. Ko bodo znani rezultati, se bova pogovarjala. Ampak še enkrat, prioriteta Preroda je, da pomagamo sooblikovati levosredinsko vlado.

Ali bi raje sodelovali z Logarjevimi Demokrati ali z Vesno in Levico?
To je pa dobro vprašanje! Iskreno povedano, z Vesno in Levico se nismo kaj dosti pogovarjali, kar pa ne pomeni, da se nismo sposobni pogovarjati, ampak za zdaj za to ni bilo potrebe, tudi z njihove strani ne. Lahko se pogovarjamo marsikaj, vendar če ne bo številk, vse skupaj ne bo resno. Videti moramo, koliko bo kdo prinesel k mizi, potem bo pogovor bolj smiseln.

Sklepam, da niste ravno prepričani, da bo skupna lista Vesna in Levica prišla v parlament. Se vam zdi, da bo Miha Kordiš s svojo stranko Levici odnesel več glasov, kot jim jih bo prinesla Vesna?

Kakor spremljam, moram povedati, da me je Miha Kordiš presenetil. Mislil sem, da je to sramežljiv poskus, vidim pa, da se je izjemno mobiliziral, izredno angažiral, zato sem prepričan, da bo dejansko pobral kar nekaj glasov. Težko ocenjujem, koliko, vendar se bo to Levici zagotovo poznalo, ko bo na koncu treba sešteti odstotke. Tako da so v zelo težkem položaju.

Kar zadeva skupno listo Vesne in Levice, pa sem tudi njim na začetku povedal, ko so me o tem spraševali, da stranki, po mojem videnju, nista tako sorodni, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Imata različno volilno bazo, ki jo nagovarjata. Zaradi tega se tudi sam nisem odločil za sodelovanje v tem projektu. V politiki ni nujno ena plus ena dve, če obstaja sinergija, je lahko tri, lahko pa tudi samo ena.

Vesna vas poziva, da vrnete mandat evropskega poslanca. Kdaj ste se razšli?

Začelo se je spomladi, ko so izrazili ambicijo, da se skupaj z njimi udeležim pohoda na državnozborske volitve v tako imenovanem trojčku: poleg Vesne in Levice bi bili v projektu tudi župani. Dvomil sem, da bi se župani res pridružili. Zato sem jim rekel, da ta projekt ne more zagotoviti preboja in da se v njem preprosto ne vidim.

Primož Lavre

Odločili so se, da bodo na tem vztrajali, kar je demokratično, sam pa takrat še nisem bil prepričan, da bom sodeloval na državnozborskih volitvah. Stvari so se stopnjevale praktično vsak mesec, ljudje so me nagovarjali, da je treba nekaj storiti, in potem dejansko prepričali v to odločitev. Moram pa priznati, da je res zahtevnejše, kot sem si predstavljal, ampak zdaj, ko smo stranka, bomo to izpeljali do konca.

Ko sem se pogovarjal z več vašimi člani, so mi poudarili potrebo po uravnoteženi koaliciji, torej da bi dobili vlado, sestavljeno iz strank z različnih polov, ne le zgolj levih ali desnih. Zato sem vas vprašal, ali bi bili raje v koaliciji z Logarjem ali z Levico.

Prepričan sem podobno, kot govori Logar, da je siljenje v bipolarnost, ki se skuša na vsak način ustvariti v Sloveniji, slaba. Približno vemo, kaj dobimo z Janšo, in zdaj po štirih letih tudi vemo, kaj dobimo z Golobom.

Mislim, da je oboje za Slovenijo slaba izbira. Zato je prav, da se ponudi tudi tretja pot, v kateri bi sam z veseljem sodeloval, toda na koncu bodo številke odločale, ali je ta pot možna in smiselna. Sam ocenjujem, da potrebujemo bistveno bolj uravnotežen razvoj. Način in razmišljanje aktualne vlade, ko govorimo o gospodarstvu mi ni razumljiv.

Zame je (na primer) daleč najpomembnejši resor za delo, kjer se preveč pogovarjajo o subvencijah, premalo pa o tem, kako bomo več ustvarjali. To je bistveno vprašanje, ki manjka v tem diskurzu. Verjamem in absolutno razumem, da je socialna država zapisana v ustavi, in sam to vseskozi spoštujem, ne moremo pa s tem doseči preboja. Kriminaliziranje gospodarskega uspeha, da vsakogar, ki uspe v gospodarstvu, označimo za »lumpa«, ki da je nekomu nekaj vzel, nas nikamor ne pripelje.

Tudi ne razumem, da se pogovarjamo o tem, da moramo manj delati, ker bomo morali ustvarjati več, če bomo želeli še naprej vzdrževati raven kvalitete življenja. Minister za delo bi moral biti pravzaprav bližje gospodarskemu sektorju, kakor je danes, tako pa se zdi, da sta vsak na svojem bregu in drug drugega krivita. Meni je tak način dela tuj.

Omenili ste, s katerimi strankami se povezujete. Med njimi ni Karla Erjavca, ki podobno kot vi stavi na preizkušene politike.

Karl Erjavec je s svojo zadnjo odločitvijo jasno sporočil, da je bolj desna kot leva stranka. Začuden sem nad tem, kje se pojavljajo sinergije med njegovo stranko in stranko Dejana Kaloha, ki je izrazito suverenistična in zelo desno usmerjena. Kaloh dvomi o obstoju EU, zato mi ne moremo biti zraven, saj mi menimo popolnoma drugače.

Slovenija mora biti integrirana v evropski prostor, samo na ta način lahko zagotavlja svojo stabilnost, konkurenčnost in razvoj, vse drugo nas od tega odmika. Zato je meni neznanka, zakaj se je Erjavec odločil za povezavo s Kalohom.

Omenili ste, da sodelujete s SD. Iz njihovih vrst slišim, da vi na terenu nagovarjate njihove člane, da se vam pridružijo.

Ne, jaz nisem nobenega nagovoril. Res pa se nekateri njihovi člani spogledujejo z nami.

Je med njimi tudi nekdanja ministrica Anja Kopač?

Ne skrivam, bila je pri meni na pogovoru, vendar za zdaj nisva sprejela nobenih odločitev. Bom iskreno povedal. Če ljudje od nekoga odhajajo, je prav, da se tisti, od katerega odhajajo, vpraša, zakaj se to dogaja.

Primož Lavre

Treba se je doma pogovoriti. Sam bi se vprašal, kaj je razlog za kaj takega in ne bi najprej iskal razlogov drugje. V Sloveniji pogosto za neuspeh krivimo druge, če nam uspe, pa zasluge za to pripisujemo sebi. Ta logika ni najboljša.

Med drugim ste se srečali z nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom, ki ni dobil zaupanja premierja Goloba. Bo vaš kandidat za notranjega ministra ali generalnega direktorja policije?

Midva o funkcijah še nisva nič govorila. Sva pa se pogovarjala, ker me je zanimalo, kakšno je bilo ozadje, zato sem želel osebno slišati njegov pogled na vse skupaj. Menim, da je tej vladi uspelo zaupanje v policijo in njeno delo resno oslabiti.

Zato tudi vse to, kar se nam dogaja v jugovzhodni Sloveniji, ni naključje. Vse skupaj se je začelo najprej z oblikovanjem lastnega varovanja predsednika vlade. Nenadoma policija ni bila več dovolj dobra, CVZ ni bil dovolj strokoven. Namesto da bi ga strokovno opolnomočili, so naredili paralelno strukturo.

Po javnomnenjskih raziskavah je slovenska policija kot institucija izgubila 22 mest na lestvici zaupanja. Za to niso krivi posamezni policisti, ampak tisti, ki vodijo policijo. Ključno odgovornost za to pa nosi politika. Pozneje se je na terenu pokazalo, da policisti izvajajo naloge skladno z zakonom toliko časa, dokler imajo tudi podporo in zaupanje svojih nadrejenih.

Kot župan sem spremljal, kaj se je dogajalo na terenu. Policist je izvedel določeni postopek, ki je zahteval tudi uporabo sile, pozneje pa se je moral zagovarjati zaradi tega, ker je nekoga vklenil. Mi lahko še stokrat spremenimo zakon in damo ne vem kakšna pooblastila policistom, ampak če policist pri izvajanju svojih službenih nalog ne bo imel podpore nadrejenih, jih ne bo izvajal.

Tako je prišlo do globoke erozije v hierarhiji policije, za katero je odgovorna politika, to je glavni problem. Lindav mi je v pogovoru povedal, da bi morali v policijo najprej vrniti strokovnost, avtonomijo in prevzemanje odgovornosti.

S Tatjano Bobnar pa se še niste slišali?

Ne.

Ali ste v kakšnih stikih s predsednico države Natašo Pirc Musar? Vas bo podprla pred volitvami?

Ne, ne verjamem. Srečala sva se, ko je v Evropskem parlamentu govorila, da je to, kar se dogaja v Gazi, genocid. Takrat sva si na stalnem predstavništvu Slovenije zgolj izmenjala poglede na notranjepolitično sceno, ampak nič pretresljivega.

Primož Lavre

Od takrat naprej pa nisva komunicirala, tako da ne vem, kako razmišlja. Ne verjamem, da bo na volitvah koga podprla. Tega ni pričakovati, ker se zaveda, da mora biti predsednica vseh, zato bi bilo zavzemanje za nekoga in proti nekomu z vidika opravljanja funkcije težko.

Novinarju Vladimirju Vodušku niste želeli odgovoriti, ali ste član prostozidarske lože …

Nisem član nobene lože.

Ste pa dejali, da z Otmarjem Zornom dobro sodelujete.

Zorna sem spoznal kot rotarijanca, saj imajo klub tudi v Kočevju.

Ste tudi vi rotarijanec?

Ne, nisem. So pa v Kočevju zelo aktivni in jim tudi pomagam pri delu. V Kočevju namreč imamo štipendijo, ki je posvečena Alenki Gabrič, ki je bila predsednica Rotary kluba v Kočevju.

Vsako leto podeljujejo štipendije in so me prosili, da kot profesor na fakulteti ovrednotim dospele vloge za štipendijo. Z njimi sem začel sodelovati kot zunanji član in jim svetujem, kako bi se sam odločil, potem pa se morajo odločiti po svoje.

Tako sem na nekem sestanku spoznal tudi Otmarja Zorna. Midva sva se že pred leti pogovarjala in se pogovarjava o mnogih stvareh. Tega ne skrivam.

Je član vaše stranke, podpornik, financer?

Nič od tega. Ne član ne podpornik, še manj pa financer.

Imate kot nekdanji kočevski župan kakšne »okostnjake«, ki bi lahko pred volitvami »padli iz omar«?

Mislim, da ne. Glejte, 14 let sem opravljal funkcijo župana, vseskozi na najbolj možen transparenten način, in sem se trudil, da je bilo vse tako, kot mora biti. Dopuščam možnost, da smo naredili kakšno birokratsko napako, nikoli, ampak res nikoli, z nobenim namenom kakšnega okoriščanja ali kakšnega zasebnega interesa.

Sami veste, da sem funkcijo opravljal nepoklicno, za to sem prejemal okoli tisoč evrov na mesec. Še vedno pa sem goreč domoljub za Kočevje. Menim, da sem se zelo potrudil, da smo ga premaknili z mrtve točke.

Slišim pa, da nekateri ljudje zelo brskajo o meni. Hodijo celo po fakulteti in sprašujejo nekatere moje sodelavce. S tem nimam nobenih težav. Naj to počno. Živim normalno življenje, z nobenimi presežki, nobenim posebnim premoženjem, vozim povprečen avto.

Kot župan ste podpirali vodstvo kemičnega podjetja Melamin, kjer je v nesreči pred tremi leti in pol umrlo sedem zaposlenih. Zdaj svojce enega izmed njih toži Melamin.

To je nepredstavljivo. S podjetjem sem kot župan sodeloval le v tistem delu, kjer smo iskali možnost za njegovo novo lokacijo, saj je ves čas širilo svojo proizvodnjo. Melamin so postavili pred 60 leti, ko je bilo tam obrobje Kočevja.

Medtem se je mesto razširilo tudi na območje tovarne, tam so zdaj hiše in njegova lokacija ni več primerna. Seveda lastniki nad tem niso bili navdušeni. Ko se je zgodila ta nesreča, sem ponudil tri lokacije, kamor bi se lahko podjetje preselilo, ampak potem iz vsega tega ni bilo nič. Kar se je zgodilo, mora dobiti sodni epilog in nekdo mora prevzeti odgovornost.

Primož Lavre

Želim, da bi sodišče izvedlo vse potrebne postopke in bi se zadevi prišlo do dna. Da podjetje danes toži mrtvega človeka oz. njegove svojce, pa je zame moralno, poslovno, pa čisto človeško popolnoma nesprejemljivo. Tega resnično ne morem razumeti.

V občino ste pripeljali japonsko Yaskawo. Lani ste se začeli pogovarjati tudi s Kitajci, da bi v Kočevju odprli svojo tovarno. Ali drži, da ste se na Kitajsko odpravili kot evropski poslanec, stroške pa vam je plačala občina Kočevje?

Na Kitajsko sem šel kot župan občine Kočevje. Resda sem bil tri dni prej izvoljen v Evropski parlament, toda mandat sem prevzel dober mesec pozneje, 15. julija 2024. Funkcija župana mi je ugasnila šele takrat, ko sem prevzel mandat evropskega poslanca. Torej ni nič spornega. Tja sem šel kot župan, ki je bil sicer izvoljen, ne pa še potrjen evropski poslanec.

Zdaj pa s Kitajci nimate več stikov?

Vse stvari je prevzel novi župan, ki je kot moj podžupan takrat šel z mano na Kitajsko. Odkar sem zapustil občino, se ne vmešavam v lokalno politiko. Ne spodobi se, da bi nekdo, ki je dobil mandat na nadomestnih županskih volitvah, nosil breme mojega vmešavanja v vodenje občine.

Zaželel sem mu srečno in dobro delo ter mu povedal, da sem pripravljen vedno pomagati, če me bodo potrebovali, a za zdaj me še niso velikokrat klicali.

Ste se po ustanovitvi stranke pogovarjali s prvim predsednikom Milanom Kučanom? Vam je že odpustil, ker niste upoštevali njegovega nasveta?

Z njim sem se srečal samo takrat, ko ste o tem pisali mediji, pozneje pa ne več. Ne vem, kako Kučan razmišlja zdaj. Sam menim predvsem, da bi se deležniki v tem levosredinskem spektru morali biti sposobni več pogovarjati med seboj in sodelovati.

Sami veste, kako je bilo, kako je Han skočil z izjavo, da ne bodo delali zame avtoceste, pa jaz tega sploh nisem imel v mislih. Moj pomislek je bil, ali ni prišel čas, da se rajši, kakor da si medsebojno nagajamo, pogovarjamo o tem, kaj lahko naredimo skupaj.

Očitno je zdaj pri Socialnih demokratih stvar malo drugačna, kar me zelo veseli. Dokler ne bomo akterji na levi sredini sposobni malo več sodelovati, bo na drugi strani toliko lažje.

Ljubljanski župan Zoran Janković …

On je velik podpornik Goloba.

Ste v kontaktu z njim?

Ne, ne. Mislim, da midva nimava veliko skupnega. Tudi način županovanja sva imela povsem drugačen in tudi danes nimava veliko skupnih točk. Razumem, zakaj podpira Goloba. Tukaj je neka sinergija, raje ne bom uporabil kakšne druge besede.

Kakšno funkcijo želite prevzeti po volitvah, če boste povabljeni v vladno koalicijo? Se vidite v vladi kot minister ali bi raje vodili državni zbor?

Težko rečem, o tem bodo odločili volivke in volivci. Opravljal bom tisto funkcijo, ki bo dala največ prostora za realizacijo idej, ki jih zagovarjamo v stranki. Podredil se bom temu, kar potrebujemo vsi v državi. Moje osebne ambicije bodo v drugem planu, to vam zagotavljam.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter