Ali s povezovanjem med SD Matjaža Hana in Prerodom Vladimirja Prebiliča nastaja nova predvolilna koalicija? Nekaj pogovorov o sodelovanju še ne pomeni skupne liste, pravijo v obeh strankah. Pobuda je prišla iz SD, v Prerodu so do nje bolj zadržani, zelo pa jo podpira prvi predsednik Milan Kučan.

»Pogovarjamo se s Skupnostjo, to je stranka županov, Stranko generacij in tudi s Socialnimi demokrati. Zavedamo se, da bo treba postrgati praktično vsak glas, če bomo hoteli biti uspešni. Zato bomo naredili vse, da bomo ljudi prepričali, da se na levem spektru znamo med seboj pogovarjati,« je v intervjuju za Reporter povedal predsednik stranke Prerod Vladimir Prebilič.

Robert Balen

Na vprašanje, ali je cilj teh pogovorov skupna lista, pa je odgovoril: »Trenutno pogovori tečejo o iskanju vsebinskih podobnosti in možnih oblik sodelovanja in nismo na točki, ko bi bili do te mere konkretizirani.«

Skupne liste po vsej verjetnosti ne bo

Medtem se je v javnosti že razvedelo, da potekajo pogovori med SD in Prerodom, pojavila so se tudi ugibanja o skupni listi med strankami. Predsednika obeh strank Matjaž Han in Vladimir Prebilič sta se večkrat pogovarjala, srečala sta se tudi v prostorih ministrstva za gospodarstvo, ki ga vodi Han.

Prebilič je napovedi o skupni listi zavrnil kot zelo oddaljeno prihodnost, saj si želijo na volitvah nastopiti samostojno. Potrdil pa je pogovore o možnem sodelovanju med strankama in o skupnih programskih točkah.

Pobudo zanje je dal Han, Prebilič pa se je, kot je rekel, le vljudno odzval. Med poizvedovanjem in preverjanjem informacij v obeh strankah se je izkazalo, da so skupni listi veliko bolj naklonjeni v SD kot v Prerodu. Verjetno tudi zaradi tega, ker jih nove stranke na vsakih volitvah najbolj ogrožajo.

Obe stranki imata tudi evidentiranih večino kandidatov za volitve, zato bo zelo težko sestaviti skupno listo. Še posebej ker imata v javnomnenjskih anketah podobno podporo.

Če bi si listo razdelili na polovico, bi to povzročilo veliko nelagodja v obeh strankah, zlasti med kandidati, ki bi iz nje izpadli. Vir iz SD nas je opozoril na primer, ko je stranka leta 2014 sklenila listo s stranko Solidarnost, ki je dobila nekaj mest, nato pa je zaradi užaljenosti eden od predsednikov lokalnega odbora, ki je izpadel, izstopil iz stranke in s seboj odpeljal skoraj ves odbor.

Zato tudi v SD vsaj na terenu niso vsi navdušeni nad skupno listo. Prebilič bi bil zanje verjetno zanimiv kandidat v Kočevju, ker tam SD še nima svojega (poslanec Predrag Bakovič se bo upokojil), toda sam na njihovo listo ne bo šel, za druge veljake Preroda pa bi bil problem, če bi »lezli v zelje« lokalnim veljakom SD.

Zato po vsej verjetnosti skupne liste SD-Prerod ne bo. Pričakovati je, da bosta stranki podpisali dogovor o sodelovanju, ki bo pomenil zavezo o nenapadanju in skupnem povolilnem odločanju o mandatarju in koaliciji.

Pogovori s Stranko generacij in župansko stranko

Povsem pa je mogoče, da bo prišlo do skupne liste Preroda ali SD s katero od strank, ki jim ankete ne kažejo vstopa v parlament. Omenili smo že Stranko generacij, ki jo vodi Vlado Dimovski, in stranko Skupnost, ki so jo ustanovili župani.

Sašo Radej

Dimovski je že navezal stike s Prebiličem, s katerim se poznata še iz časov, ko sta bila oba člana stranke SD, tako da pogovori o sodelovanju že potekajo. Prav tako naj bi se večkrat slišal tudi s Hanom, vendar do kakšnih srečanj med predstavniki SD in SG še ni prišlo. Stranka generacij ima kot naslednica stranke Desus še vedno veliko aktivnih članov in po besedah Dimovskega 80 odborov.

Po drugi strani je za Prebiliča zanimiva tudi stranka Skupnost, ki so jo ustanovili župani, nekateri med njimi so bili tudi podporniki njegove kandidature na predsedniških volitvah. A njihov predsednik Marko Funkl, župan Hrastnika, nam je povedal, da se pogovarjajo o sodelovanju tudi s strankama Levica in Vesna.

Sami ne bodo nastopili na volitvah, bodo pa veseli, če bo na listi katere od strank, s katerimi se pogovarjajo, nastopil tudi kakšen njihov kandidat. Nihče med župani, ki so v vodstvu stranke, nima želje za nastop na državnozborskih volitvah, vsi so bolj osredotočeni na lokalne volitve prihodnjo jesen.

Stranka Prerod bi bila za skupno listo s SD bolj zainteresirana, če bi ji ankete kazale, da ne bo prišla v državni zbor. Tako pa je njena največja dodana vrednost, da ni del aktualne vladne koalicije in da se lahko v levosredinski javnosti predstavlja kot alternativa vsem vladnim strankah.

Njen cilj je pridobiti tiste volivce, ki so na zadnjih volitvah glasovali za vladne stranke, a so jih nato razočarale. Zato tudi ni pričakovati, da bi lahko skupna lista dosegla več glasov kot stranki s samostojnima listama skupaj. Na lanskih evropskih volitvah je SD prejela 7,7 odstotka, Vesna s Prebiličem kot nosilcem liste pa 10,5, a na državnozborskih volitvah so lahko razmerja drugačna.

Robert Balen

Trenutne ankete kažejo nekoliko višjo podporo SD kot Prerodu, obe sta nad parlamentarnim pragom. Nekateri v SD so prepričani, da bi lahko skupna lista ogrozila primat Svobode na levosredinskem prostoru, a v politiki ni nujno, da se glasovi seštevajo. Sploh to velja za potencialne volivce Preroda, ki so razočarani tudi nad SD (ne le nad premierjem Robertom Golobom).

Strici mu ne zaupajo

Skupni listi SD in Preroda pa je zelo naklonjen prvi predsednik Milan Kučan, ki velja za najvplivnejšega strica iz ozadja na politični levici. Novi stranki ni bil naklonjen, ker se je bal drobitve levega političnega prostora, zato je Prebiliču, ko se je pred pol leta srečal z njim, to odsvetoval.

»Ideja o predvolilnem povezovanju stranke SD in stranke Prerod se mi zdi logična posledica odgovornega razmišljanja o tem, kaj pravzaprav in o čem se bo odločalo na prihodnjih volitvah, ki bodo potekale v času, ki je nepredvidljiv, tako glede notranjih kakor seveda mednarodnih procesov,« je izjavil za Delo.

Po njegovem mnenju sta obe stranki vsebinsko, politično in ideološko kompatibilni. Med njima ne vidi posebnih programskih razlik: »Je pa pojav novih strank povezan z legitimnimi osebnimi ambicijami posameznikov, kar v politiki seveda ne šteje veliko, k skupnemu rezultatu leve sredine pa bore malo.« Kučan se je zavzel tudi za skupno predvolilno kampanjo vseh koalicijskih strank.

Primož Lavre

Ob tem se poraja vprašanje, ali je bivši predsednik izrazil nezaupanje do Prebiliča kot samostojnega političnega akterja. Se boji, da bo skupaj z Anžetom Logarjem pobegnil v desnosredinsko koalicijo oziroma podprl vladno koalicijo, ki bi sestavljala tako stranke z levega kot tudi z desnega političnega pola?

Temu Kučan nasprotuje, zlasti veliki koaliciji, zavzema se za nadaljevanje sedanje enosmerne levosredinske koalicije, v kateri bi bil lahko Prebilič kvečjemu dodatek. Je Kučan dal SD idejo za povezovanje s Prerodom?

Prvak SD Matjaž Han pred prihodom na četrtkovo redno sejo vlade ni hotel špekulirati, ali bo prišlo do skupne liste: »Ključen je program, vrednote, vse ostale tehnike pa so stvar izpeljave.« Potrdil je pogovore s Kučanom: »Z Milanom se večkrat pogovarjam, pa tudi s kom drugim, ampak jaz sem predsednik Socialnih demokratov.«

Podobno kot bivši predsednik Prebiliču ni naklonjen tudi ljubljanski župan Zoran Janković, sicer velik podpornik premierja Roberta Goloba, ki se je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela norčeval iz strank Demokrati in Prerod: »Nočem biti žaljiv, toda programa, razen tega, da se imejmo radi, nisem videl …«

Soglašal je z oceno, da bi bilo za levo sredino bolje, če bi se Prebilič pridružil kateri od že obstoječih strank, saj je levi pol preveč razdrobljen: »To je dejstvo. V nič gre lahko pet, šest odstotkov glasov. Ljudi ne moreš varati na dolgi rok. Na volitvah bodo ljudje videli, kdo je najboljši kandidat. Gospod Prebilič se je odločil za svojo pot na podlagi rezultatov volitev za predsednika države.«

Povezovanja na levi in na desni

Prebilič sicer ni najbolj naklonjen sodelovanju z Levico in Vesno, ki se na volitve podajata s skupno listo. Prav takrat, ko so se začeli pogovori med strankama o povezovanju, se je Prebilič razšel z Vesno, saj je zanj Levica preveč skrajna stranka.

Prepričan je tudi, da med seboj nista tako kompatibilni, kot je videti na prvi pogled. Zato je tudi vprašanje, koliko glasov lahko Levici prinese Vesna, ki je na volitvah leta 2022 komaj presegla odstotek glasov, Levica pa je komajda prilezla v parlament.

Sploh ker se bosta na drugi strani soočili s stranko Mi, socialisti! Miha Kordiša, ki so jo podprli tudi nekateri pomembni nekdanji podporniki Levice iz vrst civilne družbe. Če bo Kordiš Levici odnesel več volivcev, kot jim jih bo prinesla Vesna, potem se lahko zgodi, da je ne bo več v državnem zboru, kaj šele v naslednji vladi.

Jure Klobčar

Zanimivo je, da so sodelovanje med SD in Prerodom pozdravili tudi v Svobodi, kjer očitno ne verjamejo, da bi jih morebitna skupna lista teh dveh strank lahko ogrožala kot najmočnejšo stranko levosredinskega pola.

V Svobodi se za zdaj ne povezujejo z nikomer. »Svoboda se je takoj po volitvah povezala z vsemi liberalnimi strankami. Ravno zaradi tega smo bolj enotni. Levica se povezuje z Vesno in napovedujejo skupno listo. Tudi SD se, verjamem, pogovarja z marsikom,« je v intervjuju za Večer dejal premier Robert Golob, ko še niso bili uradno znani sestanki med Hanom in Prebiličem.

No, morda je premier vedel kaj več. Kakorkoli že, Svoboda si je takoj po volitvah pripojila LMŠ in SAB, njuna prvaka Marjana Šarca in Alenko Bratušek pa je premier povabil v vlado. V Ljubljani ima, kot rečeno, velikega podpornika župana Zorana Jankovića, z njegovo listo je v mestnem svetu v koaliciji. V Mariboru pa lahko računa na župana Saša Arsenoviča, ki je prav tako sklenil partnerstvo z največjo vladno stranko.

S povezovanjem se na volitve odpravlja tudi Karl Erjavec s svojo stranko Zaupanje, vendar pa mu je doslej uspelo prepričati le manj pomembno stranko Suvereni nekdanjega poslanca SDS Dejana Kaloha. Poleg njegovega poslanskega glasu potrebuje še dva, da bo lahko kandidatno listo vložil brez zbiranja podpisov volivcev.

Prebiliča sodelovanje z Erjavcem ne zanima, ker se povezuje s suverenistom Kalohom. Stranki Zaupanje in Suvereni bosta sporazum o skupni listi predvidoma podpisali 16. decembra. Erjavec je zelo odprt za sodelovanje tako s politično levico kot s politično desnico in ne zavrača niti Janeza Janše.

Najraje bi sodeloval v mešani levo-desni oziroma desno-levi vladi. Toda za politični preboj se bo moral še zelo potruditi, da bo presegel parlamentarni prag. Stara slava teflonskega Karla za zdaj še ni dovolj.

Desno od sredine pa se povezujejo NSI, SLS in Fokus. Seveda bo oblikovanje skupne liste še zelo zahtevno, saj se bodo morale stranke dogovoriti o razdelitvi volilnih okrajev, kjer imajo njihovi glavni veljaki največ možnosti za izvolitev. Prioriteta skupne liste bo oblikovanje desnosredinske vlade, kjer bo vsekakor imela največ besede največja stranka SDS oziroma njen prvak Janez Janša.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter