Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Politična kuhinja doktorja Oetkerja


Sto dni pred volitvami je politična slika v državi vse zanimivejša. Nekatere parlamentarce je že zagrabila panika, da bodo po 18. marcu zgradbo DZ videli le še od zunaj.

Dejan Steinbuch Primoz Lavre.jpg
Primož Lavre
Dejan Steinbuch

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Konec napol zastonj kosil in kavic bo za marsikoga takšen šok, da bo potreboval psihoterapevtsko pomoč.

Še dobro, da je vladna koalicija z nekaj podpore NSI in SDS prejšnji mesec le potrdila zakon o psihoterapevtski dejavnosti, potem ko so mu državni svetniki izglasovali veto.

Na levici so trenutno vsekakor najbolj na trnih Socialni demokrati, za katere nikakor ni samoumevno, da bodo ostali v parlamentu. Si predstavljate, da po 36 letih demokracije izpadejo iz igre in končajo kot zunajparlamentarna stranka, kjer si delijo prostor s Pirati, Slovensko ljudsko stranko, upokojenci, Karlom Erjavcem in ostalimi eksoti?Šok bi bil popoln, sistemska korupcija v zdravstvu pa morda za odtenek manjša. Ali pa tudi ne.

Da bi zmanjšal tveganje, je nekdo prišepnil Matjažu Hanu, ki se obnaša kot prisilni upravitelj lastne stranke, ne bi bilo slabo, če gresta z bivšim strankarskim tovarišem Vladimirjem Prebiličem na kavo.

han prebilic.jpg
Sašo Radej, Primož Lavre
Matjaž Han in Vladimir Prebilič

Da malce poklepetata o morebitni sinergiji med strankama pred začetkom predvolilne kampanje. In ker je Matjaž pameten, predvsem pa pragmatičen človek, je takoj ugotovil, od kod prihaja priporočilo. Kajti Matjaž za razliko od Vladimirja, ki je prepričan, da je pred njim še velika politična kariera, nima težav z egom.

Kaj točno sta govorila na tisti kavi, je čisto vseeno. Namen je bil namreč dosežen: stranki, ki bi vsaka zase veliko tvegali s samostojnim nastopom, sta v očeh osrednjih medijev čez noč postali idealni kandidatki za skupen nastop na volitvah.

Tudi levi spin doktorji so prikimali, čeprav idejo formalno upravičujejo z možnostjo, da bi SD in Prerod na volitvah skupaj dosegli relativno zmago na levi sredini, s čimer bi Golobovim svobodnjakom vzeli štafetno palico in odigrali ključno vlogo pri izbiri mandatarja – s tem pa tudi pri oblikovanju vlade. Seveda ne Han ne Prebilič ne bi osebno prevzela vodenja vlade; Han je za to preskromen, Prebilič pa preveč ambiciozen.

Kdo bi bil tretji človek, če bi jim uspelo, je seveda velika uganka.

Ampak takšen scenarij se vseeno zdi pretenciozen in modrec, ki je zaslužen za Hanovo povabilo Prebiliču na kavo, še ni odpisal Goloba – in ga tudi ne namerava. Razen če bi Golobovo zmago na levici in morebitno reelekcijo prekrižala uvedba sodne preiskave v zadevi Bobnar. Če bi se to zgodilo tik pred volitvami, bi bile velike težave.

Hanu so strici povedali, da je za SD najbolje, da na volitve ne gre sama. Kajti če bo šla, bo tvegala, da so njene zadnje. Stranka, kakršna je SD, namreč ne bi preživela štirih let zunaj parlamenta.

Premier v kazenskem postopku je preveč tudi za levi blok, ki je v preteklosti zaradi afere Patria zahteval zakonsko omejitev pasivne volilne pravice pri obsojenih politikih, kasneje pa zaradi Janeza Janše stališče še zaostril, češ da tudi premier v kazenskem postopku ne more legitimno opravljati svoje funkcije.

Hanu so strici povedali, da je za SD najbolje, da na volitve ne gre sama. Kajti če bo šla, bo tvegala, da so njene zadnje. Stranka, kakršna je SD, namreč ne bi preživela štirih let zunaj parlamenta.

To se je doslej posrečilo le NSI, ampak to so krščanski demokrati, skromni, prilagodljivi in ponižni, če je treba. V simbolnem smislu so mentalitetno in genetsko nasledniki prvih kristjanov, ki so se skrivali po katakombah in so vajeni ilegale celo bolj kot komunisti, ki so jih desetletja lagodnega življenja pomehkužila

Če bosta Han in Prebilič sklenila predvolilni pakt, bo na levem polu edina neznanka ostala stranka Levica, ki se ji je zgodil socialist Kordiš, obenem pa ji združitev z Vesno ne prinaša avtomatično tudi njenih volilnih glasov.

Kako se bodo v naslednjih tednih v prvo politično ligo prebili takšni politični dinozavri, kakršen je Karl Erjavec, je posebna zgodba. Vsekakor bo Teflonski Karl poskušal svoj skromni politični kapital čim dražje prodati eni od strank, ki ima zagotovljen vstop v parlament.

Na desnici se zdi vse skupaj bolj preprosto: SDS ohranja primat, podpora se ji krepi ob vsakem spodrsljaju vladne koalicije. Edini, ki lahko pokvari zmagoslavje desnice, je – Janez Janša. Razen če se zgodi čudež in se odloči za strategijo miroljubnega modreca: redkeje nastopa v javnosti, govori stvari, ki so preverjeno resnične, se ne usaja na družbenih omrežjih in pazi na vsako besedo.

V bistvu bi bilo za zmago desnice idealno, če bi šel Janez za tri mesece igrat golf na Mavricij z Dimnikom in Marčičem. Kajti vsakič, ko se je večni prvak opozicije umaknil iz javnosti, mu je podpora poskočila.

A ker Janša ne more vladati, ne da bi sklenil koalicijo z najmanj eno (večjo) stranko, je pomembno tudi obnašanje njegovih zaveznikov, sploh Nove Slovenije, ki je z novim predsednikom Jernejem Vrtovcem bolj kooperativna. Vrtovec bo na volitvah končno dobil odgovor na vprašanje, ali je bil Matej Tonin res slabši predsednik.

Podobno kot SD je namreč tudi NSI še vedno v coni negotovosti, njen volilni uspeh ni samoumeven, čeprav se zdi, da je v nekoliko boljšem položaju od Socialnih demokratov. Toda ti se zdaj povezujejo s Prebiličem, ki jim glasove prinaša, medtem ko je NSI sklenila partnerstvo s politično povsem benignim Lotričem in kronično neuspešno Slovensko ljudsko stranko.

Prav SLS je že desetletje nekakšen politični gobavec in sinonim za nesrečno izbiro predsednikov stranke. Ne gre in ne gre, pravzaprav je vsak slabši od predhodnika. Kot da bi gledali parodijo na vodenje RTV Slovenija.

Zadnji poskus, da bi vsaj približno sanirali nekoč veliko in vplivno stranko, se je končal pri Tini Bregant, ki ima ogromen ego, ki meji na narcisizem, nima pa občutka za politiko, predvsem pa za seboj pušča konflikte.

Zelo verjetno bodo imeli v NSI z njo še velike težave, in če so računali, da jim bo predvolilni pakt s SLS koristil, so se ušteli. Veliko bolje bi namreč bilo, da bi, ko je bil še čas – podobno kot je storila Svoboda s strankama Šarca in Bratuškove –, SLS enostavno inkorporirali v Novo Slovenijo. Tako pa ima Jernej Vrtovec zdaj ob sebi konfliktno in vsevedno zdravnico, ki bi se šla politiko. Recept za katastrofo?

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.