Robert Golob je impulziven, odločitve zna hitro spremeniti, čemur marsikdo ne more ali tudi noče slediti. Ni bilo presenečenje, da je menjal dobršen del njegovih »generalov« in »generalic«.

Kabinet na Gregorčičevi 20 je osrednji štab predsednika vlade. Omogoča mu, da kot vodja izvršilne oblasti učinkovito izpolnjuje ustavne in zakonske naloge. Velikokrat komunicira in polemizira prek kabineta, včasih se tudi skrije za njim. Sestavo kabineta je predsednik vlade in nove stranke Gibanje Svoboda Robert Golob v prvi polovici mandata dodobra prevetril in jo stabiliziral.

Kabinet prosi župane

Odločen nastop po smrti Aleša Šutarja konec oktobra – presenetil je marsikaterega levičarja in desničarja – je tudi sad njegovih najožjih sodelavcev. Kabinet je odigral ključno vlogo pri pripravi Šutarjevega zakona, treba ga je bilo uskladiti med ministrskimi resorji. Minulo sredo, denimo, je napovedal začetek aktivnosti za oblikovanje vzorčnega modela urejanja romskih naselij.

Vlada RS

Tega ni naredilo resorno ministrstvo oziroma Luka Mesec, ki ureja »romsko problematiko«. Kar sam kabinet predsednika je prosil 25 občin z romskimi naselji, naj do 15. decembra predlagajo romsko naselje na območju občine, za katero menijo, da je primerno za vključitev v pilotni projekt oblikovanja vzorčnega romskega naselja, v katerem bodo jasno urejeni lastniški odnosi, infrastruktura, dostop do javnih storitev, zlasti izobraževanja ...

Vodja kabineta brez življenjepisa

V Golobovem kabinetu so trenutno in bodo najbrž tudi do volitev ostali državni sekretarji Maša Kociper (odnosi z državnim zborom), Igor Mally (evropske zadeve), Nataša Lužar (medgeneracijski dialog in stanovanjska politika), Vojko Volk (nacionalna in mednarodna varnost), Danijel Levičar (nacionalni jedrski program), Petra Aršič (strateško komuniciranje), dr. Metka Paragi (javno zdravstvo in javno zdravje) in Jure Leben (okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami).

Robert Balen

Nezasedeno ostaja sicer sistematizirano mesto namestnika vodje kabineta. K tem ljudem je treba priključiti še Boštjana Šefica. Kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade je pristojen za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah poleti 2023.

Vsi omenjeni državni sekretarji imajo objavljene obširne življenjepise, ne pa tudi daleč najmlajši – vodja kabineta Luka Špoljar.

»Pogledi na vlogo kabineta so bili različni«

S prvo vodjo kabineta Petro Škofic (1966) se je predsednik vlade razšel marca 2024. Kalila se je v kranjski ZSMS in bila konec osemdesetih let organizacijska sekretarka Republiške konference ZSMS, zadnja leta se je s stiki z javnostmi ukvarjala zunaj politike v Lutkovnem gledališču Ljubljana, pred tem pa vrsto let v LDS, na ministrstvu za kulturo pri Urošu Grilcu, pri notranji ministrici Katarini Kresal …

O razlogih za odhod ni bila zgovorna, za kranjski portal Trma.si pa je dejala, da jo je predsednik vlade obvestil, da je ne vidi več na tem mestu. Ponudil ji je drugo, ni ga sprejela in odšla nazaj v Lutkovno gledališče. Njen mož je gledališki režiser Janez Pipan. »Pogledi na vlogo kabineta so bili različni in čas je bil za odhod.

V politiki imam dolgo kilometrino, tako imam tudi oblikovana stališča do političnih vprašanj, pa tudi do tega, kaj je prav in kaj narobe,« je dejala prva vodja Golobovega kabineta.

Bolj fleksibilen in strankarsko kompatibilen

Zamenjava za izkušeno Petro Škofic je že čakala pri kabinetnih vratih – bolj fleksibilni in strankarsko kompatibilni član Svobode Luka Špoljar. Štiriintridesetletnik morda drugače gleda na to, kaj je prav in kaj narobe. Tudi vodja kabineta v prejšnji Janševi vladi Peter Šuhel je bil strankarsko organiziran. Od leta 2013 je opravljal delo mednarodnega sekretarja SDS.

Kot študent je bil Špoljar vpet v Študentsko organizacijo Slovenije, tudi diplomiral je iz pravne ureditve študentskega dela, leta 2019 pa na mariborski pravni fakulteti magistriral iz normativne ureditve delovanja državnega zbora.

Vlada RS

Spet nadvse praktično, saj je bil v njem zaposlen. Po neuspešni kandidaturi na Listi Marjana Šarca v Mariboru mu je LMŠ v parlamentu našla delo svetovalca poslanske skupine. Že tam se je izkazal, povedo insajderji, bomo videli, kako se bo znašel zdaj z dvema majhnima otrokoma ...

Po zadnjih volitvah in takojšnji pridružitvi LMŠ Svobodi so mu zaupali delo sekretarja največje poslanske skupine. Na listi Svobode je bil nato izvoljen za občinskega svetnika na domači Polzeli, kjer je imel slabi dve leti odprto samostojno podjetništvo: Pravno svetovanje, Luka Špoljar, s. p. Junija lani ga je izbrisal.

Prejema najvišji dodatek med vsemi uslužbenci v kabinetu – med 722 in 962 evrov, kažejo podatki portala Preiskovalno.si. V primerjavi z letom poprej so se mu dodatki podvojili. Njegova plača znaša 6.186,90 evra bruto. Ker je kandidiral na zadnjih dvojih volitvah, lahko pričakujemo, da se bo drugo leto potegoval za poslansko mesto na listi Svobode.

Volkov dialog vlade s Cerkvijo

Tako kot z vodjo kabineta Petro Škofic predsednik vlade ni bil zadovoljen z delom nekdanje direktorice Muzeja novejše zgodovine dr. Kaje Širok (1975). Na eni od fotografij z novoletnega sprejema slovenskih katoliških škofov v začetku leta 2023 se nekdanja državna sekretarka drži povsem ob strani, njen kolega v kabinetu Vojko Volk pa je v središču živahnega pogovora.

Vlada RS

Od maja 2023 je pristojen tudi za dialog vlade s Cerkvijo. Nič kaj presenetljivo, saj je bil že v poznih osemdesetih letih v Socialistični zvezi delovnega ljudstva sekretar sveta za odnose z verskimi skupnostmi. Volk se je za prehod v kabinet odpovedal vodenju tržaškega konzulata.

Kaji Širok je kot kuratorki vendarle tik pred koncem Evropske prestolnice kulture Nova Gorica v novem EPIC centru v nekdanjem železniškem blagovnem skladišču le uspelo postaviti stalno razstavo Mesto ob meji.

Najdaljši dan Vojka Volka

Ko so spomladi 2022 začeli mandat, je bil Vojko Volk (1958) zadolžen za mednarodne zadeve, dr. Andrej Benedejčič (tudi že veleposlanik v Moskvi) za nacionalno in mednarodno varnost ter dr. Anton Grizold (nekdanji minister za obrambo) za obrambno in varnostno politiko.

Vlada RS

Po odhodu Benedejčiča za veleposlanika pri zvezi Nato in Grizolda v pokoj (po nekaterih zapisih naj bi bil Golob nezadovoljen s predlogi po poplavah) je Volk prevzel vsa tri področja.

Posledica je bilo negodovanje levih koalicijskih partneric, kar se je odrazilo tudi v nekaterih novinarskih zapisih. Da se, denimo, s tega okrepljenega položaja proameriško in proizraelsko usmerjeni politik vmešava v kadrovske zadeve diplomacije, v ključne zunanjepolitične odločitve države, kot sta (ne)priznanje Palestine in zamejevanje odnosov s Kitajsko, naj bi izvedelo Delo.

Premier je tako Maji Božović, že sicer svetovalki za zunanje zadeve v kabinetu, predal Volkovo področje zunanjih zadev. Ker Maja Božović, vrsto let je delala v evropski službi za zunanje sodelovanje, ni bila imenovana za državno sekretarko, je krog ljudi, ki jim je Volk moteč, ugotavljal, da je s tem ohranjal svoj močni vpliv.

Sašo Radej

Volk svoja poudarjeno proukrajinska in protiruska razmišljanja tudi publicira, v zadnjem času tudi razmisleke, ki so kritični do prvega moža ZDA Trumpa. Nazadnje je v Sobotni prilogi Dela objavil zapis Najdaljši dan, v katerem je bralce spomnil, da še vedno traja dan, v katerem naj bi ameriški predsednik dosegel mir v Ukrajini.

Novinarska raca

Mediji so marca lani govorili in pisali, da bo kabinet zapustil državni sekretar Igor Mally (1975), pristojen za evropske zadeve. Nasledil naj bi veleposlanika Iztoka Jarca, stalnega predstavnika pri EU v Bruslju, so špekulirali.

Pač po zgledu državne sekretarke, zadolžene za strateško komuniciranje, Melite Župevc (1978), ki se je iz kabineta predsednika vlade, v katerem se je ukvarjala s strateškim komuniciranjem, selila na Dunaj.

KPV

Lani avgusta je nastopila funkcijo vodje predstavništva pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah. Kot smo izvedeli, naj bi Mally že takrat na vladi pisanje o tem, da naj bi zagotovo šel v diplomacijo, komentiral za navadno novinarsko raco.

Prek evropskih volitev do državnega sekretarja

Jureta Lebna (1981), nekdanjega ministra za okolje in prostor, je vlada imenovala na sekretarski položaj v kabinetu po lanskih junijskih evropskih volitvah. Na listo Svobode je vskočil namesto dolgoletnega direktorja postojnske porodnišnice Aleksandra Merla, ki se je do zadnjega nadejal, da bo vodilni kandidat.

Da si Leben, poznamo ga tudi kot ministra za okolje in prostor v Cerarjevi vladi, zasluži zaupanje v kabinetu, je dokazal tudi s tem, da je kot ustanovitelj stranke Zelenih Dejanj Z.Dej pred volitvami 2022 priskočil na pomoč Golobu in mu dal na voljo to stranko, Golob pa ji je kmalu po ustanovitvi dal ime Gibanje Svoboda.

KPV

Leben je v kabinetu poleg okolja, prostora in podnebja zasedel področje dialoga s civilno družbo, potem ko je lani maja vlada razrešila državno sekretarko za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud Maksimiljano Polak.

Odšla je zaradi »osebnih okoliščin«. Potem ko se je razšel z Jocem Pečečnikom, je Leben delal v kabinetu župana občine Škofljica. Skupaj z vodjem vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjanom Šeficem se sestaja z župani in predstavniki lokalnih skupnosti, prizadetih v poplavah. Ko je, denimo, premier na začetku poletja sprejel pretepenega ribniškega župana Sama Pogorelca, je bil poleg tudi Leben.

Pomagali zapolniti evropsko listo

Robert Golob je nov obraz nove zmagovite stranke, zato je bilo pričakovati, da njegova prva ekipa ne bo potrdila njegovega zaupanja, različna so bila tudi sama pričakovanja članov kabineta. Temeljito jo je prečesal; ostali so Vojko Volk, Maša Kociper, Danijel Levičar, Nataša Lužar in Igor Mally. Trije člani zdajšnje sestave kabineta so pomagali zapolniti evropsko listo devetih imen Gibanja Svoboda, poleg Lebna tudi Kociper in Volk.

Vlada RS

Maša Kociper je med drugimi koordinirala ustavne spremembe, vendar do tistih, ki so bile mišljene in jim je nekaj časa kazalo dobro (imenovanje sodnikov, ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu ...), ni prišlo. Prav pred letom dni v NSI na polovici mandata niso več videli smisla v nadaljevanju postopkov za sprejem katerekoli od predlaganih ustavnih sprememb.

S kakšnimi svetovalci so opremili vodjo izvršne oblasti, odraža svetovalka za gospodarstvo, turizem in šport Saša Leban. V kabinet je prišla z javne agencije Spirit Slovenija, kjer se je ukvarjala s promocijo gospodarstva.

Vlada RS

Golob jo je odslovil v svežnju z drugimi, preselila se je na ministrstvo za gospodarstvo, kjer so ji zaupali položaj generalne komisarke za Expo 2025 v Osaki.

Po razstavi, 20. avgusta, ji je zunanja ministrica Tanja Fajon vročila izredno odpoved delovnega razmerja. Pred tem je z ministrstva za zunanje in evropske zadeve zakrožila anonimka s spiskom niza nepravilnosti (med drugim ni poročala vladi), obudili so se očitki iz časa, ko je bila na Spiritu.

Po izredni odpovedi služba v kabinetu

Medtem ko področje gospodarstva v kabinetu ostaja »nepokrito«, od julija 2023 vztraja Golobov zanesljivi kader Danijel Levičar, ki vodi delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti pri projektu drugega bloka Jedrske elektrarne Krško.

Primož Lavre

Levičar je bil poslovni direktor Gen energije, med letoma 2016 in 2021 pa tudi član uprave družbe GEN-I. Nedavno je delovna skupina potrdila poročilo o pripravi modela financiranja projekta JEK2. Mimogrede, generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl je žena direktorja GEN-I Maksa Helbla.

Golobu se je zdelo vredno zajeti tudi stanovanjsko politiko. Tako je k sebi povabil Natašo Lužar (1976), ki je od leta 2009 delala v sektorju za stanovanja ministrstva za okolje in prostor. Aktivno sodeluje pri oblikovanju stanovanjske zakonodaje in podzakonskih aktov, zakonodaje s področja nepremičninskega posredovanja, je tudi pooblaščena ocenjevalka vrednosti nepremičnin.

Če je delovno področje Levičarja in Lužarjeve ožje opredeljeno, je manj razvidno, kakšne so naloge državne sekretarke doktorice mikrobiologije Metke Paragi. Poznamo jo po opozarjanju na dvomljivost hitrih testov Majbert Pharm. Dobila je izredno odpoved v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, ki jo je nazadnje pritrdilo višje sodišče.

Sašo Radej

Zadeva je še vedno na evropskem sodišču, medtem pa je, ne glede na pravnomočnost odpovedi delovnega razmerja, dobila zaposlitev v premierjevem kabinetu. Če Golob prek kabineta nadzira potek zdravstvene reforme, bi potreboval drugačen tip strokovnjakinje. Metka Paragi nima izobrazbe medicinske smeri.

Organiziranje dogodkov in strateško komuniciranje

Petra Aršič, ki skrbi za strateško komuniciranje predsednika vlade, je pred tem opravljala nalogo svetovalke predsednika republike za organiziranje dogodkov v drugem mandatu Boruta Pahorja.

V prid hujšanja in vzdrževanja svoje telesne teže mu je kar z veseljem sledila na skupaj načrtovanih dogodkih. Sodelovala je v obeh Pahorjevih predsedniških kampanjah; avgusta 2017 mu je pomagala pri pešačenju od Goričkega do Pirana. Videti jo je bilo zraven, ko je predsednik mahal z zastavo v Planici.

Vlada RS

Vemo, da volivci stranke Gibanje Svoboda niso ravno privrženci »populističnega« stila Pahorjevega predsednikovanja. Morda pa sta si Golob in Pahor, kakorkoli že se razlikujeta, v kakšnem pogledu in lastnosti tudi malce in nehote podobna, denimo v odnosu do družbenih omrežij.

Ko je predsednik Pahor v začetku koronavirusne bolezni pred domovi za starejše na daljavo pozdravil oskrbovanke in oskrbovance, je to močno zmotilo predsednico društva Srebrna nit Biserko Marolt Meden, v teh dneh znano po pritožbi na državno volilno komisijo zaradi izgubljenega referenduma.

KPV

Zaradi tega posega je Marolt Meden prejela demantije od direktorjev in direktoric domov, oglasila pa se je tudi Petra Aršič kot organizatorka dogodkov, namenjenih starostnikom – »v želji, da jim sporočimo, da kljub izolaciji niso sami in niso pozabljeni«.

Priganjalci ministrov prepuščeni volitvam

V začetku mandata so v premierjevem v kabinetu delali nekateri manj izkušeni ljudje, kakšen tudi preveč, nekateri od sicer zaupanja vrednih državnih sekretarjev si niso predstavljali, kakšen bo slog vodenja vlade in za kaj vse jih lahko uporabi. Kar so bili tudi razlogi za tako veliko menjav v kabinetu v prvi polovici mandata.

Vlada RS

V zadnjih mesecih, vedo povedati poznavalci, so se člani kabineta kot ekipa sestavili in uglasili – tudi s predsednikom vlade seveda. V politiki je treba razumeti položaj, videti in vedeti širše, za kaj gre.

Ta veščina jim gre zdaj bolje od rok, žal pa gre mandat h kraju. Usoda ljudi iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba – tako kot v prejšnjih vladah veljajo za priganjalce ministrov – bo čez tri mesece prepuščena volitvam in njihovi iznajdljivosti.

Njihov šef, ki je pred slabimi štirimi leti kot odrešitelj premočno zmagal, je tokrat pred težjo preizkušnjo. Še nikomur po Janezu Drnovšku ni uspelo ponoviti mandata – ne oziraje se na prizadevnost njegovega generalštaba.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter