Ali veste, zakaj bo kitajska komunistična partija še dolgo na oblasti, balkanski avtokrati pa verjetno ne? Zaradi odnosa do ljudi. Kitajska oblast je manj kot 24 ur po požaru v stolpnicah v Hongkongu aretirala dva direktorja in enega inženirja gradbenega podjetja, ki je sodelovalo pri obnovi.

V Srbiji, kjer je 1. novembra lani zrušen nadstrešek na železniški postaji v Novem Sadu ubil ducat ljudi, se to seveda ni zgodilo, saj ponovno nihče ni (bil) kriv. Kitajska oblast si ne more privoščiti spodrsljajev, zaradi katerih bi šli ljudje protestirat na ulice.

Bistvo uspešne vladavine je namreč v pozornosti na majhne stvari, iz katerih lahko nastanejo veliki problemi. Kajti če ljudje dobijo občutek, da je oblasti malo mar zanje, da se požvižga na njihove stiske in da jih ne sliši, potem lahko hitro pride do spirale nenadzorovanih reakcij.

Saj se še spomnite obrazov ključnih vladnih ministrov, vključno s premierjem, ko so v dvorani novomeškega mestnega sveta poslušali vzklikanje desettisočglave množice jeznih ljudi zunaj na trgu? O tem govorim.

Oblast, ki zna vladati, mora imeti subtilen občutek, kdaj je treba stopiti med ljudi, jim prisluhniti in tudi kaj narediti zanje. Reševanje svetovnih problemov v stilu izborov za mis sveta običajno ne prinaša političnih točk.

Zato tudi napovedana odločitev vodstva RTV Slovenija, da naša država prihodnje pomladi ne bo več sodelovala na evrovizijski popevki, ki bo maja 2026 na Dunaju, ne bo svetovna novica.

Morda bo navdušila nekaj aktivistov na nacionalki in simpatizerje stranke Levica, ki obvladuje ministrstvo za kulturo in ima zagotovo vpliv na vodstvo RTV Slovenija. Toda za vse ostale, za 90 odstotkov tistih, ki bodo sredi marca odšli na volišča, je to povsem obskurna tema.

Pravzaprav bi izstop Slovenije iz Evrosonga »zaradi neizključitve genocidnega Izraela« še najbolj šokiral ljubitelje tega kvazispektakla, ki se je v zadnjih dveh desetletjih tako ali tako izrodil v nekaj, kar je mešanica povprečnega glasbenega kiča in svetlobnega onesnaževanja.

Vendar ima »festival ranljivih skupin« med nami tudi izjemno goreče podpornike, ki bodo ob slovenskem bojkotu Evrosonga jokali in izgubili voljo do življenja. Seveda, ko na stvari pogledamo z nekoliko širše perspektive, spoznamo, da ne bo konec sveta, če se za nekaj časa poslovimo od tega dogodka, pri čemer bi nam prav prišel vsak izgovor.

Nacionalka se priduša, da kot partnerica EBU ne more več prenašati njegovega obotavljanja glede izključitve Izraela iz tekmovanja za pesem Evrovizije. Če pri Rusiji ni bilo posebnih dilem, da je bila takoj kaznovana zaradi agresije na Ukrajino, pa sta pri Izraelu očitno do izraza prišla judovski lobi in nemški občutek krivde.

O evropski obsedenosti s krivdo je v intervjuju za Reporter precej povedal ustavni sodnik dr. Rok Svetlič, s katerim se sicer nisem pogovarjal o judovskem vprašanju, sva pa kar nekaj prostora namenila slovenskim frustracijam z Romi. Svetlič bo spomladi, ko mandat poteče Klemnu Jakliču, (p)ostal edini sodnik na ustavnem sodišču, za katerega bi težko rekli, da je po svetovnonazorskem prepričanju levosredinsko usmerjen, če sem politično korekten.

Ko gre za nacionalne interese, naj bi bila notranja politika drugorazredna tema. Zato pozornost vzbujajo poskusi ene od vladnih strank, da bi čim dlje pod preprogo ostala zadeva Dušan Smodej.

Situacija bo vsekakor zanimiva, kajti tako očitne in v nebo vpijoče neuravnoteženosti v tridesetletni zgodovini ustavnega sodstva v Sloveniji še nismo imeli. Predsednica republike, ki formalno predlaga ustavne sodnike, je prejšnji teden v državni zbor poslala imena petih kandidatov za tri prosta mesta, saj se dvema ustavnima sodnikoma mandat izteče 26. marca, tretjemu pa 24. aprila prihodnje leto.

Kar pomeni, da morajo tri nove ustavne sodnike izvoliti poslanci še v tem sklicu državnega zbora. Predsednica je kot kandidate izbrala Tamaro Kek, Barbaro Kresal, Marka Novaka, Tatjano Steinman in Marka Starmana.

Slednjega pa je vladna koalicija kot »premalo kompetentnega« zavrnila že kot kandidata za varuha človekovih pravic (verjetno jih je zmotil njegov »desničarski« priimek, saj gre za sina pokojnega Demosovega politika Danijela Starmana).

Nataša Pirc Musar, ki trenutno politično životari že zaradi spora okoli guvernerja Banke Slovenije, nič bolje pa ji ne kaže niti pri iskanju sprejemljivega kandidata za varuha človekovih pravic, je na dobri poti, da se pogrezne še globlje v politični živi pesek, če poslanci vladajoče koalicije ne bodo navdušeni nad tremi kandidatkami in enim kandidatom za ustavne sodnike.

Svetovnonazorsko so, potem ko so že v naprej elegantno eliminirali Starmana, predsedničini izbranci sicer sprejemljivi, zato bi šla koalicija teoretično lahko tudi na sistem izpadanja. V tem primeru bi krajšo slamico potegnil Marko Novak, ker je pač moškega spola.

Da me ne bo kdo debelo gledal – pri volitvah ustavnih sodnikov bo hočeš nočeš vlogo igral tudi aktivizem. Sploh pa je predlagateljica sama po sebi velika zagovornica aktivizma v politiki, posebej v zunanji. Ideja o izstopu iz Eurosonga v znak protesta zaradi statusa Izraela je povsem v skladu z načeli Nataše Pirc Musar, čemur sledita tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in vlada v celoti.

S tem ni nič narobe, če koristi strateškim interesom države. Ali jim res koristi, je seveda drugo vprašanje. Vprašajte finančnega ministra, ko se bo naslednjič pogajal s svetovnimi bankirji, za katere se vsaj približno ve, kam spadajo.

Ko gre za nacionalne interese, naj bi bila notranja politika drugorazredna tema. Zato pozornost vzbujajo poskusi ene od vladnih strank, da bi čim dlje pod preprogo ostala zadeva Dušan Smodej.

Saj se še spomnite tega primera? Ne rečem, da je to slovenski Epstein, daleč od tega, je pa vsekakor nekdo, ki je bil globoko v svetu ljubljanske dekadentne kvazikulturniške scene, v kateri je svoje dni blestela tovarišija iz Levice, med drugim tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Težava je v tem, da jo je osumljeni Smodej pobrisal v Italijo, zaradi česar mu slovensko pravosodje ne more izročiti obtožnice. Ah, dajte no! Saj lahko naše pravosodje izda evropski priporni nalog, pa bo Smodeja hitro aretirala italijanska policija. Morda pa to trenutno ni v »nacionalnem interesu« nekoga?

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.