Dolgoletni krščanski demokrat in član izvršilnega odbora NSI Janez Pogorelec je znan po svojih kritikah prvaka SDS Janeza Janše. Meni, da zaradi Janševe radikalne politike desnica ne more zmagati na volitvah in sestaviti vlade.

Ljubezensko razmerje med Donaldom Trumpom in Elonom Muskom je bilo vedno krhko sožitje dveh tempiranih bomb. Po eni strani je trajalo presenetljivo dolgo, da sta najmočnejši politik in najbogatejši Zemljan zavezništvo preobrnila v jedek spopad. A nista razočarala, njuno javno ravsanje je ravno tako nizkotno, maščevalno, malenkostno, operetno in otročje, kot smo se vedno nadejali.

Protiglobalistom s preloma tisočletja se pridružujejo marsikatere stranke na desnici, v določeni meri tudi najmočnejša stranka tega pola na Slovenskem. V kakšnih okoliščinah se je zgodil ta paradoksalni obrat in kako je povezan s porastom populizma?

Ali se bo državna tožilka Mateja Gončin politično aktivirala? Po naših informacijah naj bi jo zanimal položaj ministrice ali državne sekretarke za boj proti korupciji, če bo v prihodnji vladi sodeloval prvak Demokratov Anže Logar. Tožilka sicer to zanika, toda nejasno ostaja, zakaj je šla v frontalni spopad z vodstvom policije in državnega tožilstva. Pišemo tudi o burnem dogajanju na državnem tožilstvu.

Nastaja politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši, nekakšen tretji politični blok, ki bi po naslednjih volitvah skušal sestaviti koalicijo dveh levo- in dveh desnosredinskih strank.

V zunanjepolitični strategiji Slovenije ne piše, da se država postavlja nad mednarodna sodišča in da njeni voditelji razsojajo o tem, kaj je in kje se dogaja genocid. Prav tako nikjer ne piše, da zunanjo politiko oblikuje urad predsednice države in da je obiskovanje neuvrščenih dežel in globalnega juga v nacionalnem interesu Slovenije, članice Evropske unije in Nata.

Nekdanji ekonom mariborske nadškofije v knjigi Zarota Judežev trdi, da so ga zlorabili kot krivca za grehe drugih.

Evropski poslanec Vladimir Prebilič naj bi se po naših virih odločil za nastop na državnozborskih volitvah. Svojo odločitev naj bi javno obelodanil na tiskovni konferenci v ponedeljek, 23. junija, dva dni pred dnevom državnosti. Na volitvah naj bi nastopil s svojo stranko, ki mu jo bodo pomagali vzpostaviti nekdanji člani Gibanja Svoboda.

Sogovorniki, tisti, ki so živeli v času pred drugo svetovno vojno, so se – poleg bolezni – najbolj bali dolgov. Četudi jim je voda tekla v grlo, si denarja niso izposojali. »Mi že ni namenjeno, da bi imel več, kot imam,« so se zagovarjali pred seboj in pred drugimi. Od njih sem se naučila še nečesa drugega. Poučili so me, da so najhujši tisti dolgovi, ki jih odplačujemo s svojo svobodo. Že od Adama in Eve velja, da je v življenju treba čisto vse plačati. Tudi stvari, ki jih dobimo zastonj. Tudi šenkano desetko na fakulteti. Tudi boljšo službo na ministrstvu. Kredit nas udari po denarnici, »dolgovi uslug« pa po duši.

Za razliko od opozicijskega prvaka nisem zlopamtilo, zato naj za začetek zapišem, da je moj današnji komentar povsem dobronameren. Konec koncev smo vsi ljudje, kajne, zlasti ko se komu pomrači um, kakor se je za trenutek poslancu SDS Andreju Hoiviku, ko pa temne misli mučijo druge, ki niso člani vojaške sekte, se slednja iz njih z veseljem ponorčuje.

Evropski poslanec Prebilič pogojuje in politično izsiljuje svoj vstop v nacionalno politiko – še posebej hrepeni po podpori prvega strica levice Milana Kučana.

Medtem ko se nad Deželo zbirajo temni oblaki, predsednica rešuje osrednjo zgodovinsko travmo te države in nadaljuje proces, ki ga je začel njen predhodnik. Toda preteklost ne bo rešila gospodarske krize, ki se nam bliža. O tem ni več dvomov.

Lani je v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar častna četa Slovenske vojske ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu položila venec. Ob 80. obletnici zločinskega povojnega množičnega umora Slovencev je ravnala drugače.

Že leta 2018 so bile pristojne inšpekcije opozorjene na domnevne nepravilnosti pri postavitvi kioska s hitro hrano v Logatcu, a se do danes sploh še niso lotile inšpekcijskega postopka.

Prvo vprašanje vsake kampanje je (koalicijsko) povezovanje: kdo bi s kom in kdo s kom nikakor ne bi šel v španovijo – tudi pred volitvami. Predsednik SDS Janez Janša se je na kongresu stranke, ki mu je potrdil že deseti mandat, tem nenehnim poizvedovanjem leto pred volitvami izognil: SDS bo do takrat gradila samo koalicijo z volivci. Le še mi sami – Sinn Féin, kot temu pravijo Irci.

Znižajmo davke vrhunskim športnikom, da se bodo ti preselili v Slovenijo, da bodo svoje milijone investirali v domačem okolju, da bodo otroci v Komendi in Kisovcu lahko občudovali Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, je pred dobrim tednom čustveno pozival predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. A kakšno premoženje sploh imajo najuspešnejši in najbogatejši slovenski športniki, kako vlagajo svoj denar in kakšne so realne možnosti, da jih z nižjimi davki privabimo nazaj v Slovenijo?

Ko je Milena Miklavčič objavila prvo knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, je dvignila kar nekaj prahu. Številni so se zgražali nad opisovanjem intimnega življenja naših bližnjih prednikov, vsi so jo pa brali. Miklavčičeva se ni pustila ugnati in je še naprej pridno zbirala osebne zgodbe, ki so ji jih pripovedovali ljudje, in to pravzaprav počne še danes, saj bosta luč sveta kmalu ugledali šesta in sedma knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače. Te dni pa je na knjižni trg poslala knjigo z naslovom Mehko kot britev, ki brez dlake na jeziku govori o prostituciji v času komunističnih veljakov.

Odločitev ameriške vlade, da ustavi izdajanje vizumov za študij v Združenih državah, je le zadnja v seriji njenih skoraj samouničujočih korakov. Akademiki govorijo o »vojni proti znanosti«, sistematično dušenje cvetočega akademsko-raziskovalnega okolja je težko razumeti, kaj šele pojasniti. Še posebej, ker je preplet vrhunskih univerz in raziskovalnih ustanov, iz katerih vrejo inovacije in poganjajo gospodarstvo, največja konkurenčna prednost ZDA.

Ali bo prihodnjo vlado vodil Janez Janša ali Robert Golob ali kdo tretji, ni odvisno zgolj od zmage na volitvah, ampak od tega, kateri politični pol bo dosegel večino v državnem zboru. Zato bo najpomembnejše, katerim manjšim strankam bo uspelo prebiti volilni prag. Na zadnjih volitvah je zunaj parlamenta ostalo 16 strankarskih list, skoraj vsak četrti glas je končal v košu za smeti.

Odgovor na vprašanje, ali je Ukrajina kaj bližje miru ali pa nas čaka nova ruska ofenziva, se skriva v glavi Vladimirja Vladimiroviča Putina. Že četrt stoletja je nesporni vladar Kremlja in prvi ruski voditelj po Stalinu, ki je doma ustvaril piramidni sistem absolutne oblasti, zatrl opozicijo, civilno družbo in neodvisne medije.