Medijsko je bil najodmevnejši primer, ko so v kumaricah, uvoženih iz Indije, našli paracetamol. Ob tem se je verjetno marsikdo vprašal, koliko takih »obogatenih« živil gre mimo preverjanj na trgovinske police in nato na naše krožnike.

Primer je znova razgalil tudi problem naše velike prehranske ranljivosti, saj smo z zelenjavo zgolj 30- do 40-odstotno samooskrbni. Morda pa je kakšen inovativen startupovski duh pomislil tudi na novo poslovno priložnost, da bi v hrano namenoma dal zdravilo in tako bi namesto protibolečinskih tablet lahko kupili protibolečinske kumarice – ali pač kakšno drugo vrsto hrane.

V tem primeru bi seveda ljudje vedeli, da je v živilu zdravilo, nas pa tokrat bolj zanima tista hrana, v katero so prišla zdravila ali druge neželene snovi pomotoma in jih porabniki zaužijemo nevede in nehote.

Kaj vse, kar nam lahko škodi, so lani odkrili v hrani, kaj vse sploh v njej preverjajo in koliko lahko zaupamo, da je hrana, ki je v prodaji, varna, kvalitetna in zdrava?

Če želimo biti obveščeni in se pravočasno izogniti potencialno ali realno za naše zdravje škodljivim živilom, je treba spremljati seznam Nevarni in neskladni izdelki.

Profimedia

Najdemo ga v okviru portala Gov.si. Na seznamu so živilski in neživilski izdelki na slovenskem trgu, ki so nevarni za uporabo in so bili zato izločeni, še preden so prišli na trg, bodisi so jih umaknili iz prodaje sami ponudniki ali pa so jim to odredili nadzorni organi, pa tudi izdelki, ki so bili ocenjeni kot neskladni, a so kljub temu varni za uporabo.

Pri vsakem izdelku najdemo navodilo, kako ravnati, če imamo izdelek doma. Na spletni strani so tudi povezave na spletna mesta s temi podatki za celotno EU, za živilske izdelke je to RASFF – sistem hitrega obveščanja oz. izmenjave informacij med nacionalnimi organi o tveganjih, povezanih z živili in krmo.

Razlika med umikom in odpoklicem

Ste na seznamu odkrili kakšno živilo, ki ste ga morda tudi sami kupili? Če je bilo živilo umaknjeno, ste lahko dokaj pomirjeni.

Malo slabše smo jo odnesli, če je bilo živilo odpoklicano, kajti slednja oznaka in ukrep velja za živila, ki imajo lahko resne posledice za zdravje. Med take primere spadajo recimo prisotnost alergenov tam, kjer jih oseba z alergijo ne pričakuje, recimo histamin v ribah ali pa arašidi v čokoladi.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so nam pojasnili, da so leta 2024 na podlagi sklepa vlade iz septembra 2023 spremenili protokol obveščanja potrošnikov o umikih/odpoklicih živil.

V skladu s tem sklepom na spletni strani Nevarni in neskladni izdelki obvešča potrošnike ne samo o nevarnih živilih, temveč tudi o neskladnih živilih, ugotovljenih v okviru uradnega nadzora, ki so varna za uživanje.

Poleg tega se obvešča tudi o neskladnih in nevarnih živilih, ki sploh niso dosegla potrošnika (na primer zadržanje na meji).

Cilj spremenjenega načina obveščanja je večja preglednost dela UVHVVR, saj so se v javnosti pojavljali očitki o prikrivanju informacij glede nevarnih živil. Ob tem so opozorili, da zakonodaja predpisuje obveščanje zgolj o nevarnih živilih, ki jih potrošniki še lahko hranijo doma.

V večini evropskih držav tako potrošnikov ne obveščajo o umikih neskladnih živil ter tudi ne o neskladnih in nevarnih živilih, ki sploh niso prišla na trg oziroma ni verjetno, da jih potrošniki še hranijo doma.

Kaj nam pove seznam?

Pregledali smo seznam za celotno leto 2025, vse objave umikov iz prodaje po izvedbi rednega nadzora UVHVVR ali preko sistema obveščanja EU RASFF. Kaj smo ugotovili?

Na seznamu so se denimo znašle rozine iz Irana, sveže slive in metin čaj iz Srbije, paprika iz Albanije, riž iz Vietnama, pa tudi meso in bio moka in nekaj mesnih izdelkov iz Slovenije, nesporne »zmagovalke« pa so bile zamrznjene jagode iz Egipta, saj so čez celo leto prestregli in zavrnili kar osem pošiljk že ob uvozu, vseeno pa se je eni pošiljki v drugi polovici leta uspelo prebiti v trgovine.

Profimedia

Kako se lahko taka živila, ki bi morala zaradi ponavljajočih se neskladnosti priti pod poostreno kontrolo, lahko izmuznejo, je bilo tudi eno od vprašanj Upravi za varno hrano.

Vsega skupaj je na seznamu nevarnih in neskladnih izdelkov s področja prehrane približno 160 izdelkov, od tega je bilo 38 izločenih, še preden so prišli na trg, torej v okviru rednega pregleda ob uvozu ali, če gre za slovenske izdelke, pregleda pri pridelovalcu ali predelovalcu.

67 izdelkov so umaknili iz prodaje po izvedbi rednega nadzora UVHVVR ali preko sistema obveščanja EU RASFF, preostalo pa so umaknili sami trgovci ali distributerji – pri slednjih je večinoma šlo za vidne neskladnosti (npr. tujek v izdelku, plesen, pomanjkljivosti na embalaži).

Kaj vse so našli v hrani, namenjeni slovenskim jedcem?

Mesojedce so največkrat ogrožale zastrupitve z bakterijami Escherichia coli z verotoksičnimi lastnostmi – bakterija sodi v skupino bakterij, ki lahko povzročijo hemoragični kolitis in hemoragični uremični sindrom.

Uživanje nezadostno termično obdelanega živila predstavlja tveganje za zdravje. Drugi pogost vzrok za umik pa je nedovoljena uporaba aditiva žveplovega dioksida, ki je nevarna za alergične na to snov.

Lani so jo odkrili enkrat v masi za čevapčiče in v pečenicah slovenskega proizvajalca.

Čeprav so med izločenimi mesnimi izdelki prevladovali slovenski, in sicer predelani ali delno pripravljeni izdelki (klobase, marinirano meso, masa za pleskavice ali čevapčiče), to ne pomeni, da je slovensko meso nevarnejše od tujega, temveč kaže le na to, da je večji delež ponudbe teh izdelkov v trgovinah slovenskega izvora ter da so neustrezna živila iz drugih držav EU že izločile njihove pristojne institucije. Pri nekaterih vrstah mesa smo namreč bolj samooskrbni.

Pri rastlinski hrani je bil pri rednem nadzoru največkrat vzrok za izločitev presežena mejna vrednost ostankov (nedovoljenih) pesticidov – večina teh pridelkov je bila iz držav izven EU.

Veliko je takih živil, ki pri nas ne uspevajo in se uvozu ne moremo izogniti: citrusi, začimbe (cimet, ingver), riž, avokado.

Drugi vir potencialnega zastrupljanja pa so bile težke kovine, kot sta kadmij in svinec. Kadmij so našli v slovenskem korenju, čebuli, govejih jetrih, vsa ta živila so bila umaknjena že pred distribucijo v trgovine. Svinec v mletem cimetu iz Vietnama ali kadmij v rdeči pesi iz Poljske pa so morda nekateri že zaužili, saj so ti pošiljki živil umaknili iz prodaje.

Po pregledu seznama ne moremo reči, da je kakšna vrsta živila ali država izvora posebej rizična, še najbolj so izstopale zamrznjene jagode iz tretjih oziroma neznanih držav.

Zastrupljanje s kadmijem in svincem?

Težke kovine verjetno večini od nas zvenijo najbolj strašljivo, ker se jim težje izognemo kot recimo pesticidom, saj se kopičijo v rastlinah in živalih zaradi onesnažene zemlje, vode in gnojil.

Rastline, ki najbolje vsrkavajo kadmij, so žita, korenasta zelenjava (korenje, krompir), listnata zelenjava (špinača, solata), sončnična semena, stročnice, ribe in morski sadeži.

Kadmij se lahko v telesu kopiči predvsem v ledvicah in kosteh, dolgotrajno uživanje pa lahko vodi do poškodb ledvic, osteoporoze, težav s prebavili in nekaterih vrst raka.

Svinec je sicer naravno prisoten skoraj povsod v okolju – v tleh, morju, kopenskih vodah in zraku. Zaradi rudarjenja in izgorevanja fosilnih goriv pa so ponekod njegove koncentracije povečane.

»Glavni vir svinca v prehrani so živila rastlinskega izvora. Svinec prehaja v rastline neposredno iz tal ter iz zraka skozi liste,« navajajo na spletni strani NIJZ.

Tvegana živila so z območij s svincem onesnaženih tal in zraka: zelenjava, sadje, meso in drobovina, mleko in mlečni izdelki, žita, moka in gobe, ribe in morski sadeži.

Svinec se v telesu nalaga in povzroča kronične zastrupitve. Po krvnem obtoku prehaja v mehka tkiva in kosti. Škodljivo vpliva na centralni živčni sistem, krvožilje in imunski sistem, jetra, ledvice in reproduktivne organe, je tudi dejavnik tveganja za raka.

Pri nosečnicah je lahko vzrok za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka. Še posebej nevaren je svinec za otroke, saj ga veliko bolje absorbirajo. Na spletni strani NIJZ so navedeni tudi ukrepi, kako zmanjšati izpostavljenost svincu v vsakdanjem življenju.

Kako učinkovit je nadzor?

Načeloma je v EU nadzor hrane urejen zgledno, imamo eno najstrožjih ali celo najstrožjo zakonodajo in dobro delujoč sistem obveščanja o odkritih neustreznih ali nevarnih živilih.

Za to so pristojne ustrezne institucije v vsaki članici, pri nas je to Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), med njimi pa deluje sistem obveščanja EU RASFF.

Vsa nevarna ali potencialno nevarna živila, ki jih odkrijejo v rednem ali izrednem nadzoru pri domačih pridelovalcih, predelovalcih in pri uvozu iz tretjih držav, so javno objavljeni, za potencialno bolj rizične skupine prehranskih izdelkov pa izdajo uredbe o povečanem/pogostejšem nadzoru.

Profimedia

Na UVHVVR so opozorili še, »da so za varnost živil primarno odgovorni nosilci živilske dejavnosti in ne pristojni organi (enako je pri policijskem nadzoru voznikov).

Nosilci živilske dejavnosti so dnevno v stiku z živili, ki so predmet njihovega poslovanja, in tako najlažje identificirajo problematiko teh živil in so jo v skladu z zakonodajo dolžni tudi spremljati in obvladovati.

Uradni nadzor se izvaja v skladu z oceno tveganja, kar pa ne pomeni nadzora vsakega posameznega artikla – kar v je praksi, glede na obseg živil na trgu, praktično nemogoče – ampak nadzor v skladu z določeno frekvenco, ki je prilagojena vrsti oziroma kategoriji obrata in vrsti oziroma kategoriji živil. V primeru ugotovljenih neskladnosti sledijo izredni inšpekcijski pregledi.«

Ne glede na vse naštete ukrepe pa tveganja, da se pojavi nevarno živilo, ne more stoodstotno preprečiti noben do danes znan sistem uradnega nadzora. Cilj je v čimbolj učinkovitem zmanjševanju tveganj, njihova popolna odprava pa žal ni možna.

Na vprašanje, kako bi lahko, že preden bi živila prišla v trgovine, neustrezna izločili, pa so nam pojasnili postopek pregledov in ukrepanja.

»Inšpekcija UVHVVR vsako leto pripravi redni načrt inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih preverja skladnost nosilcev živilske dejavnosti z zakonodajo in s tem posledično njihovo zagotavljanje varnosti živil. Redni nadzor se izvaja tako v notranjosti države – od same pridelave pridelkov, njihove predelave, transporta, skladiščenja, do maloprodaje, vključno z obrati javne prehrane, kot tudi ob uvozu. Redni uradni nadzor se izvaja tako v obliki inšpekcijskih pregledov kot vzorčenja. Poleg rednega nadzora je določen delež kadrovskih in finančnih sredstev namenjen za izredne nadzore. Ti se izvedejo v primeru prijav strank, tudi neskladnih rezultatov vzorčenja, kot so našteti primeri, ali informacij iz različnih sistemov obveščanja EU. Pri načrtovanju rednih in izrednih inšpekcijskih pregledov in vzorčenja se vedno upošteva predhodne ugotovitve, tako doma kot v drugih državah članicah.«

Zakaj in za koga je spremljanje seznama pomembno?

Za določen del ljudi je lahko spremljanje seznama življenjsko pomembno, na primer za tiste, ki so alergični na določene snovi. Za druge bo seznam morda vodilo, kateri hrani se raje izogibati.

Kaj lahko s seznama razberejo ti? Recimo, da je hrana iz držav EU severozahodno od nas nasploh najbolj varna, med našimi glavnimi prehranskimi partnericami še največ možnosti za kaj spornega prihaja iz Italije.

Profimedia

Več nevarnosti preti z vzhoda in z Balkana. Pri domačih izdelkih pa je dobro biti pozoren, ali izvirajo iz tistih predelov, kjer je znana večja onesnaženost s težkimi kovinami.

Kaj pa primerjava teh podatkov in splošnega mnenja ali občutka, katera hrana je lahko najbolj nevarna? Vemo za ponarejeni med in olivno olje, bojimo se, da je v mesu in mlečnih izdelkih preveč antibiotikov, toda pogled na seznam nevarnih in neskladnih izdelkov ne potrjuje teh strahov.

Ali so tovrstne nezaželene sestavine sploh predmet rednih pregledov? Ali pa velja, česar ne iščeš, tega ne najdeš. In še zadnje vprašanje ali kar trditev: če bi zares temeljito pregledali, bi gotovo v vsaki hrani našli kaj, kar potencialno ali pa realno škodi.

Tako kot pri zdravniškem pregledu: medicina je toliko napredovala, da praktično ni človeka, ki bi bil stoodstotno zdrav.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter