Ta lahkotna nevednost ameriškega predsednika, ki si želi prevzeti celoten otok, je kot ironija usode: človek, ki ne ve za Nielsena, se sooča z močnim odporom prav tega mladega voditelja, ki je postal simbol grenlandske suverenosti.

Jens Frederik Nielsen, rojen 22. junija 1991 v Nuuku, glavnem mestu Grenlandije, je najmlajši premier v zgodovini te avtonomne danske ozemeljske enote.

Od aprila 2025 vodi vlado in stranko Demokraatit, sredinsko-desno socialno-liberalno gibanje, ki stavi na gospodarsko samozadostnost in postopno neodvisnost. V času, ko Trump grozi z aneksijo, Nielsen stoji kot most med tradicijo in prihodnostjo, med arktičnim ledom in geopolitičnim ognjem.

Nielsenovo življenje je kot grenlandski fjord: globoko zakoreninjeno v lokalni identiteti, a prepleteno z danskimi vplivi. Rojen v Nuuku, kjer živi tretjina od približno 56 tisoč prebivalcev Grenlandije – večinoma Inuitov z mešanimi evropskimi koreninami –, je odraščal v multikulturnem okolju.

Njegov oče, Danec, ki se je na otok preselil kot otrok, in mati, polnokrvna Grenlandka inuitskega porekla, sta mu podarila dvojno dediščino. Kljub temu se Nielsen močno identificira z grenlandskimi koreninami: »Grenlandija je moja domovina, ne samo otok, ampak duša,« je nekoč dejal.

Po diplomi iz socialnih ved na Univerzi Grenlandije med 2014 in 2016 je opravil vajeništvo kot nepremičninski agent, kar mu je dalo vpogled v lokalno ekonomijo.

Pred politiko je Nielsen blestel v športu. Kot badmintonist je bil od leta 2009 član grenlandske reprezentance, osvojil zlato na Islandskih igrah 2023 v moškem singlu ter 19-krat postal nacionalni prvak. Te medalje niso le trofeje – simbolizirajo njegovo vztrajnost, ki jo zdaj prenaša v politiko.

Jens Frederik Nielsen je varuh Grenlandije, trdno odločen, da ne bo prodal duše otoka.

Politika ga je zanimala že kot srednješolca in v njej je hitro napredoval – od tajnika ministrice prek ministra za delo in minerale do vodje stranke in premierja.

Na volitvah 2025 je prejel rekordnih 4850 preferenčnih glasov. Kot voditelj poudarja gospodarsko samozadostnost, razvoj rudarjenja redkih zemeljskih elementov in zmanjševanje odvisnosti od danskih subvencij (okoli 500 milijonov evrov letno).

Grenlandija je največji otok na svetu (2,1 mio km2) in je skoraj v celoti pod ledom. Večina prebivalcev podpira dolgoročno neodvisnost (Namminersulivinneq) Grenlandije in nasprotuje priključitvi k ZDA (85–90 % po anketah).

Želijo ostati Grenlandci – z lastno kulturo, jezikom kalaallisut, lovskimi tradicijami in neodvisni od velikih sil, ki vidijo v otoku le vire in baze.

Aktualni Trumpovi pritiski so najagresivnejši v dolgi zgodovini ameriških poskusov za prevzem Grenlandije, ki so se začeli že leta 1867. ZDA ne skrivajo, da si Grenlandije želijo zaradi redkih zemeljskih elementov, arktičnih poti in strateške vojaške lege.

Nielsen je 13. januarja skupaj z dansko premierko na to jasno odgovoril: »Grenlandija ni naprodaj. Če moramo izbirati, izberemo Dansko.« Ameriški pritiski tako le krepijo grenlandske vezi z Dansko, prelagajo njeno neodvisnost v prihodnost in združujejo Evropo z združenimi vojaškimi silami, ki želijo nuditi pomoč Grenlandiji.

V zasebnem življenju je Nielsen družinski človek: poročen, oče dveh hčerk, navdušen lovec, ki na Facebooku deli slike ulovljenih trofej. Trump morda še vedno ne ve, kdo je, a Nielsen zase prav dobro ve, kdo je in kakšna je njegova vloga; je varuh Grenlandije, trdno odločen, da ne bo prodal duše otoka. Mu bo to tudi uspelo?